Arhiv NTRC

Policija in medicinska stroka glede pirotehnike enotni

Policijska uprava (PU) Celje je preteklo sredo organizirala tiskovno konferenco o previdni in uvidevni uporabi pirotehnike. Na njej so sodelovali inšpektor sektorja uniformirane policije PU Celje Boštjan Kavc, specialist splošne kirurgije dr. Andrej Strahovnik iz Splošne bolnišnice Celje in Ranko Lazarević, fant, ki je zaradi uporabe pirotehnike izgubil desno roko.

Boštjan Kavc je že na začetku postregel z zaskrbljujočimi podatki. »V letošnjem decembru smo bili iz osnovnih šol večkrat obveščeni, da so učenci v šolo prinesli prepovedana pirotehnična sredstva,« je povedal. Na podlagi prijav so do preteklega četrtka zasegli 79 kosov prepovedane pirotehnike različnih kategorij, tudi F3, kar je po njegovih besedah še posebej zaskrbljujoče. »V enem primeru smo ugotovili, da je pirotehnične izdelke kategorije F3, ki jih je v šolo prinesel sedmošolec, na spletu naročil njegov oče. Zoper njega smo uvedli predlog o prekršku,« je dodal. Kaj je F3-pirotehnika? To so najmočnejše in najhrupnejše petarde, ki jih je mogoče dobiti v Sloveniji. Povzročijo tudi zelo glasen pok. Uporaba tovrstnih petard se lahko zato hitro sprevrže v katastrofo.

Poškodbe izziv tudi za izkušene kirurge

Poškodbe je mogoče preprečiti z neuporabo in ne z nakupom pirotehnike, je bil odločen specialist splošne kirurgije dr. Andrej Strahovnik. Ob tem je delil spodbudno informacijo, da na celjski urgenci letos še niso obravnavali travmatičnih poškodb zaradi petard. Oskrba takšnega bolnika je sicer zelo zahteva. »Tovrstnih poškodb kirurgi ne maramo,« je pojasnil. Glavni mehanizem teh poškodb sta absorpcija in eksplozija, kar pomeni sprostitev energije v kratkem časovnem intervalu in absorpcija energije v omenjeno področje telesa, kar povzroči zelo tragične nesreče, je dodal. »V tretjini primerov so poškodovane roke, sledi obraz, mnogokrat so poškodovani tudi sluh in oči,« je dodal. V večini primerov gre za trajne posledice, saj eksplozija povzroči raztrganine, zmečkanine, obsežne poškodbe mehkih tkiv in mikroembolije drobnih žil. Zaradi naštetega je, kot pravi dr. Strahovnik, potreben multidisciplinarni pristop različnih vrst zdravniških specialnosti. »Tudi najboljša kirurška tehnika pri raztrganinah včasih ne zmore popraviti vsega, kar naredi drobec sekunde. Okrevanje je dolgo in zahtevno,« je opozoril.

Ranko pri rosnih devetnajstih izgubil roko

Ranko Lazarević je 20-letni fant iz Koroške, ki se mu je novembra lani življenje obrnilo na glavo. Pirotehnično sredstvo mu je odtrgalo desno dlan. »Bil sem lahkoveren. V življenju ne želim več slišati ali videti pirotehnike. Ko slišim zvok petarde, se spomnim, kaj se je zgodilo,« je opisal. Petarda, ki jo je prižgal usodnega novembra, je bila predelana doma, česar mladenič ni vedel. »Držal sem jo v roki, jo prižgal, v nekaj sekundah je počila. Minuto ali dve se nisem zavedal, kje sem in kaj se dogaja z mano, v naslednjem trenutku so prišli pome reševalci in moral sem takoj v Ljubljano. Do tja sem izgubil kar nekaj krvi,« se travmatičnega dogodka spominja Ranko. »Po operaciji sem prišel k sebi, zavedel sem se, kaj se mi je zgodilo, in bilo mi je žal.« In tako je ostal brez dela desne roke. Pet dni je bil v bolnišnici. Ranko, sicer desničar, se je z levo roko že popolnoma prilagodil vsakodnevnim dejavnostim. A bolečina ostaja. Tako fizična kot psihična. Da ne bi podobna usoda doletela tudi drugih, se trudi z osveščanjem ljudi okoli sebe. Tako je o nevarnosti petard pred časom o svoji nesreči poučil tudi skupino mladih, ki je pred osnovno šolo metala petarde. »Mislili so, da jih zafrkavam, nato sem jim pokazal, kaj se mi je zgodilo. Nekateri so bili šokirani in zdaj ne uporabljajo več petard,« je zadovoljno povedal Ranko. Mlad fant trenutno čaka na protezo, ki je že v izdelavi. Držimo pesti, da mu bo dobro služila.

Odgovorno do najranljivejših bitij

Petarde ne škodujejo le ljudem, temveč tudi najranljivejšim bitjem med nami. To so živali, ki ne razumejo, zakaj slišijo hrupen in nadležen zvok, ki jih spravlja v tako hud stres.

Ob tej priložnosti smo govorili z Anjo Ivakič iz zavoda Mačja hiša. »Glasni poki žival prestrašijo, zmedejo in spravijo v stres. Ljudje si lahko izvor zvoka pojasnimo, živali ne razumejo, od kod prihaja hrup, niti ne pričakujejo povečane frekvence pokanja v času božično-novoletnih praznikov,« je poudarila. V zavetišču Mačja hiša zato v tem času poskušajo delovati predvsem preventivno. V obdobju pokanja spustijo rolete, da zmanjšajo svetlobne in zvočne vplive, nekatere živali dobijo tudi blaga pomirjevala. Zamotijo jih tudi s predvajanjem klasične glasbe in poskrbijo za njihovo animacijo, tako da pozornost preusmerijo v pozitivne dejavnosti, je razložila Ivakičeva. »Če ne ukrepamo dovolj hitro, so zbegane in prestrašene, begajo po prostoru ter iščejo skrivališče in nedvomno kažejo znake stiske,« je opozorila.

Praznični čas naporen tudi za osebe z avtizmom

Posledica petard niso le fizične poškodbe. Predstavljajo tudi izjemen stres ljudem, ki tovrstnih zvokov ne prenesejo. Kar nekaj oseb z avtizmom ima namreč senzorne težave in so zato veliko bolj občutljive na dražljaje iz okolice kot drugi ljudje.

Pomislite, kaj se zgodi, ko se eden od čutov ali vsi čuti izostrijo ali sploh ne delujejo. Tako je pri številnih osebah z avtizmom,« so zapisali v svetovalnici za avtizem. Ti so lahko občutljivi na svetlobo, okus, vonj, dotik, navsezadnje tudi na zvok. Če ima tako na primer posameznik z avtizmom izostren čut za sluh, lahko glasnost hrupa doživlja kot zvišano in so zato drugi zvoki popačeni ter zmedeni. Lahko se sooča tudi z nesposobnostjo izločanja nekaterih zvokov, posledica so težave z osredotočanjem. Osebe lahko imajo tudi nižji prag sluha, zato so posebej občutljive na slušne dražljaje, na primer slišijo pogovore v daljavi, so razložili v svetovalnici. Zato se postavimo v njihovo kožo in si za trenutek poskusimo predstavljati, kako mučni bi bili za nas poki petard, če bi imeli iste težave. Nič nas ne stane, če je ne prižgemo, njim pa prihranimo veliko nelagodja.

Foto: Andraž Purg

Preberite več v tiskani izdaji Novega tednika, ki je izšla danes, 19. 19. 2024!