Arhiv NTRC

Boris Robič, dr. med., specialist kardiovaskularne kirurgije, je biologijo vzljubil že v osnovni šoli in tudi v srednji šoli, na Gimnaziji Celje – Center, se je navdušenje za ta predmet nadaljevalo. Hvaležen je, da je imel tako v Dobju kot v Celju izvrstni profesorici biologije in da je kot svoje močno področje prepoznal naravoslovje. Ker mu učenje ni povzročalo težav, je izbral študij medicine. »To je izjemno široka veda in prav zato lahko mlad človek, če je iz pravega testa, v njej zazna svoj klic.«

V srčno kirurgijo se je usmeril, saj je bil spreten pri delu z rokami. Poleg tega ga je prevzel mit, spleten okrog organa, ki bije in poganja kri po žilah. »V naši kulturi dušo povezujemo s srcem. To prepričanje zagotovo ni brez pomena. S pomočjo možganov mislimo, tam se oblikuje naša podzavest. Srce pa ima pri ljudeh globlji pomen.«

Premikanje mejnikov

Obiskoval je Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani, nato je opravljal doktorat in specializacijo srčne kirurgije v mestu Hasselt v flamskem delu Belgije. Tam je bil del pionirske ekipe v učnoraziskovalnem centru za minimalno invazivno srčno kirurgijo. V tistem obdobju je na svojem strokovnem področju pridobil ogromno novih spoznanj. »S sodelavci smo bili pri eni od operacij na srcu v svetovnem vrhu. Skupaj smo premikali mejnike in odkrivali nove možne poti.«

A obdobje v Belgiji je bilo osredotočeno na strokovni razvoj, prostega časa ob delovnih dneh skoraj ni imel. V tempu, ki mu je krojil vsakdan, si družinskega življenja sploh ni znal predstavljati. Ker je želel pomagati bolnikom, polno in kakovostno pa je hotel živeti tudi po koncu delovnega časa, se je vrnil v Slovenijo.

Kolege, ki se srčni kirurgiji posvečajo v mariborskem kliničnem centru, je poznal že iz obdobja specializacije v Ljubljani. Ko so se po nekem obdobju dobili na pijači, so se njihove štajerske duše hitro ujele. »Takoj se je izkazalo, da podobno mislimo in da se odlično razumemo. Zato je bilo povabilo, naj pridem v mariborski UKC, kot naročeno.«

Prenos znanja v domovino

Minimalno invazivna srčna kirurgija je v zadnjem obdobju postala stalnica v vseh slovenskih bolnišnicah, kjer se posvečajo operacijam srca. Najprej jo je v Ljubljani izvajal prof. dr. Borut Geršak, ki je Robiča vzel pod svoje okrilje in ga navdušil za tovrstne posege. V Belgiji je bil njegov mentor eden najboljših strokovnjakov na področju endoskopskih operacij za revaskularizacijo srca. »Na tem področju sva skupaj orala ledino. On je bil operater, jaz sem mu pomagal, predlagal sem nove ideje, ki sva jih skupaj razvijala.«

Preberite še ...

Zanimivosti

Kako dolgo še? Čakalne vrste se daljšajo, bolniki pa iščejo rešitve

Takšen način operacij prejemnik letošnje zlate plakete Občine Dobje zdaj izvaja v UKC Maribor. Nekdanji in trenutni predstojnik sta močno naklonjena temu, da se je ta operativna tehnika uveljavila pod okriljem oddelka za kardiokirurgijo. Ta prenos znanja iz tujine je Zdravniška zbornica Slovenije razglasila za medicinski dosežek štajerske regije za leto 2019. Da se to zgodi, po besedah Robiča še zdaleč ni samoumevno. Velikokrat je namreč tako, da se slovenski strokovnjaki v tujini naučijo novih tehnik, ki jih nato v Sloveniji ne morejo uporabljati. »Razlogi so včasih povezani z administrativnimi ovirami, včasih z denarjem, včasih z različnimi pogledi med kolegi. V Mariboru sem ves čas imel podporo z vseh strani, tako od vodstva kot tudi od stanovskih kolegov in prijateljev,« je povedal.

Foto: Osebni arhiv

»Prav to, da imaš lahko ob tem, da pomagaš bolnikom, tudi prijetno in polno zasebno življenje, je glavni razlog, da greš nato vsak dan z veseljem v službo. V Belgiji so bile možnosti za strokovni razvoj izjemne, a niso bile združljive z družinskim življenjem.«

»V posebne dosežke je treba vložiti veliko časa. Vse to gre na račun bližnjih.«

»Minimalno invazivni pristop je v srčni kirurgiji v polnem razcvetu. Ta pristop uporabljajo pri operacijah srčnih zaklopk tako v Ljubljani kot v Mariboru. V UKC Maribor edini med sosednjimi evropskimi državami ter edini na Balkanu točno tako, skozi majhno odprtino v rebrih, izvajamo revaskularizacijo miokarda.«

Preberite več v Novem tedniku