Prehlad sredi poletja? Za težave niso vedno krive klimatske naprave
Prehlad nas lahko preseneti tudi sredi poletja. Virusi namreč krožijo vse leto, med simptomi pa so boleče grlo, zamašen nos in kašelj.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Visoke temperature in sončno vreme namreč ne pomenijo, da smo pred okužbami dihal varni. Poleti se pogosto zadržujemo v klimatiziranih prostorih, potujemo, obiskujemo prireditve in smo v tesnem stiku z večjim številom ljudi, zato se lahko virusi hitro širijo.
V hladnejših mesecih prehlade najpogosteje povzročajo rinovirusi, poleti pa so pogostejši enterovirusi. Ti lahko poleg dihal prizadenejo tudi prebavila, zato se klasičnim znakom prehlada včasih pridružijo še slabost, driska, bruhanje ali bolečine v trebuhu.
Poletni prehlad lahko prizadene tudi prebavila
Med najpogostejše simptome poletnega prehlada spadajo zamašen nos ali izcedek iz nosu, kihanje, boleče grlo, kašelj, glavobol, povišana telesna temperatura, utrujenost in bolečine v mišicah.
Pri okužbah z enterovirusi se lahko pojavijo tudi prebavne težave. Prav kombinacija simptomov dihal in težav z želodcem je ena od značilnosti, po katerih se poletni prehlad lahko razlikuje od sezonskih alergij.
Alergije sicer prav tako povzročajo izcedek iz nosu, kihanje, draženje v grlu in solzenje oči, vendar praviloma ne povzročajo vročine, bolečin v mišicah, driske ali bruhanja. Simptomi alergije navadno trajajo dlje in se lahko pojavljajo več tednov, predvsem ob izpostavljenosti cvetnemu prahu ali drugim alergenom.
Prehlad, RSV ali gripa?
Ker so simptomi različnih okužb dihal podobni, vzroka ni vedno mogoče določiti samo na podlagi počutja. Ob vročini, kašlju, bolečem grlu ali izraziti utrujenosti je zato smiselno pomisliti tudi na covid.
Gripa je poleti redkejša, vendar se lahko pojavi, zlasti pri ljudeh, ki so pred kratkim potovali na območja, kjer poteka sezona gripe. Običajno se začne bolj nenadno kot prehlad, spremljajo pa jo visoka temperatura, močna izčrpanost in izrazite bolečine po vsem telesu.
Tudi respiratorni sincicijski virus oziroma RSV se lahko pojavi zunaj zimskih mesecev. Pri večini zdravih odraslih povzroči blažje težave, nevarnejši pa je lahko za dojenčke, starejše ljudi in kronične bolnike.
Kako si pomagati?
Poletni prehlad je virusna okužba, zato antibiotiki pri zdravljenju ne pomagajo. Pomembni so predvsem počitek, zadosten vnos tekočine in lajšanje posameznih simptomov.
Pri zamašenem nosu lahko pomaga izpiranje s fiziološko raztopino, boleče grlo pa lahko ublažimo z grgranjem mlačne slane vode, toplimi napitki ali žlico medu. Med ni primeren za otroke, mlajše od enega leta.
Ob prebavnih težavah je priporočljiva lahka hrana, na primer riž, banane, prepečenec, krompir ali jabolčna čežana. Še posebej pomembno je nadomeščanje izgubljene tekočine, saj lahko driska in bruhanje ob visokih zunanjih temperaturah hitro povzročita dehidracijo.
Večina težav izzveni v enem do dveh tednih. Zdravniško pomoč pa je priporočljivo poiskati, če se simptomi izrazito poslabšujejo, če visoka temperatura vztraja, če se pojavijo težave z dihanjem ali znaki dehidracije.
Virusi tudi poleti ne počivajo
Okužbo lahko preprečujemo z rednim umivanjem rok, zračenjem prostorov in izogibanjem dotikanju oči, nosu in ust. Kašljamo in kihamo v pregib komolca, ob bolezni pa ostanemo doma ter omejimo tesne stike z drugimi.
Sonce in vročina torej ne zagotavljata zaščite pred prehladom. Če nas ta preseneti na dopustu ali tik pred odhodom na morje, običajno zadostujejo počitek, tekočina in nekaj potrpežljivosti.
