Biti jamarski reševalec ni kar tako
Jamarska reševalna služba - specializirana nepoklicna reševalna služba v sistemu zaščite in reševanja ima v Sloveniji sedem reševalnih centrov. Skozi celotno leto se redno izvajajo vaje tako v jamah, soteskah, žičnicah, stenah, v okviru zimskega usposabljanja itd. Najpogosteje potekajo vaje skupne za celotno Jamarsko reševalno službo, kjer so vključeni vsi reševalni centri. Tokrat pa so bile vaje urejene drugače. Reševalna centra Kranj in Velenje sta izvedla vajo v jami Brezno pri Medvedovem kontu na Pokljuki, reševalni center Ljubljana je izvedel vajo v Kačni jami pri Divači ter reševalni center Novo mesto v jami Stropnica pri Črnomlju. Vaje so potekale v soboto, 12.3.2016. Cilj vaj je bil preveriti usposobljenost jamarskih reševalcev za reševaje iz večjega vhodnega brezna z manj-številno ekipo.
Kačna jama se nahaja nedaleč od železniške postaje v Divači. Gre za 278 metrov globoko jamo, katera pa je dolga kar 14 kilometrov. Na dnu vrtače ločuje vhodno brezno naravni most. Kačna jama ima že dolgo zgodovino, saj so jo prvič obiskali leta 1889. V nekaj letih so naredili vratolomno pešpot prav do dna vhodnega brezna. Podzemna reka Reka je bila v jami odkrita leta 1972. Za tem se je v jami nadaljevalo raziskovanje. Med drugim so raziskali tudi rove izza sifona ter odkrili še en vhod v jamo.
Povsem drugačna od Kačne jame pa je Jama Brezno pri Medvedovi konti na Pokljuki, katera je posebna zaradi njene gromozanske dvorane. Dvorana je celo tako velika, da je v njen vzletel in pristal jadralni padalec. Gre za prvi polet z jadralnim padalom pod zemljo. Gre za jamo z ozkim in dolgim vstopnim brezno, katero se konča na stropu ene največjih podzemnih dvoran v Sloveniji. Ob spustu v jamo izgleda kot bi se spustil po nekakšnem dimniku, kateremu kar naenkrat zmanjka sten. Globina jame je okoli 150 metrov, njena velikanska dvorana pa meri kar 136 x 57 metrov.
Jama Stropnica v bližini Črnomlja velja za novejšo odkrito jamo, saj so jo odkrili šele leta 2007. Gre za tipičen kraški objekt, ki pa nima večjih posebnosti. Globoka je 30 metrov, v dolžino meri 73 metrov in je idealna za treninge ter izpite za jamarje. Njena edina posebnost sta dva vhoda, zaradi česar lahko jamo obiščejo tudi nejamarji, saj se da v njo spustiti po sicer strmem, a ne preveč zahtevnem terenu. Jamarji pa se spuščamo po 30 metrskem breznu.
VAJA V KAČNI JAMI
Preko vhodnega brezna, ki je globoko 180 metrov z direktno vertikalno vpadnico smo napeli dvojno tirolsko prečnico in nanjo nad sredino brezna izdelali sidrišče. Jamarski reševalec se je po vrvi spustil 200 m v globino na dno jame. Na vaji smo preizkusili delovanje in primernost motornega vitla za transport nosil iz večjih brezen. Reševalec je nosila s 70 kg lutko zapel na motorni vitel in se skupaj z nosili s pomočjo vitla dvignil 200 m visoko v enem raztežaju. Med dvigom je bil celotni sistem varovan še z varovalno vrvjo. Dvig je trajal slabih 25 minut in je potekal brez težav. Temu je sledil dvig enega od reševalcev iz dna jame ob tem, da je bil vitel montiran na vhodu v jamo, izvlek je traja 20 minut.
V drugem delu vaje so se reševalci spustili v jamo in izdelali dve trojni sidrišči za izvlek poškodovanca s pomočjo protiteže. Poškodovanca v pasu so dvignili iz dna do vhoda v jamo, sam transport je trajal 30 minut.
VAJA V JAMI BREZNO PRI MEDVEDOVI KONTI
Ker je zapadlo precej snega, je bil do jame otežen dostop, zato je bilo potrebno dostopati peš oziroma z pomočjo turnih smuč in krpelj. Vaje Jamarske reševalne službe vsakič potekajo tako, kot če bi šlo dejansko za pravo intervencijo. Reševalci se namreč zavedamo, kako pomembna je dobra usposobljenost in hitra odzivnost v primeru nesreče. Tokrat je bil na vaji izveden izvlek nosil iz 24 metrov globokega jaška na dnu velike dvorane. Prenos nosil je bil nato potreben po veliki dvorani ter še en izvlek na površje po 105 metrov globokem vhodnem breznu.
VAJA V JAMI STROPNICA
Reševalni center Novo mesto je v sodelovanju z reševalnim centrom Sežana in reševalnim centrom Postojna izvedel vajo v jami Stropnica blizu Črnomlja. Glavni cilj je bil trening manevrov, tako da so reševalci ponovili tudi manevre, ki jih po navadi na vaji v jami ne (na primer: španska protiteža, bernard z vozlom na vlečni vrvi, prehod poškodovanca čez vozel itd.). Po končanem treningu smo izvedli še krajšo vajo oz. izvlek nosil s ponesrečenko z dna jame na globini -30m. Z vajo smo navkljub večkratnim dežnim padavinam tekom celotnega dneva zaključili v poznih večernih urah, sledila je okusna večerja v toplem jamarskem bivaku JK Novo mesto. Na analizi po večerji smo izpostavili pluse in minuse izvedbe vaje, a bili enotnega mnenja, da smo od današnjega treninga "odnesli" veliko dobrega.
Biti jamarski reševalec ni kar tako, saj je za to potrebno veliko znanja, rednih usposabljanj in odrekanj. Težavnost iz jam je lahko tudi izredno zahtevno. Reševanje v vertikalnih breznih se po težavnosti običajno bistveni razlikuje od reševanja v vodoravnih jamah. Od tega se nato spet bistveno razlikuje reševanje iz vodnih jam, kjer so lahko tako jezera, potoki, reke ali celo slapovi. Reševanje od prej navedenega zelo omejujejo tudi ožine, led v ledenih jamah, blato itd. Pogosto pa so reševanja iz jam zelo dolga, lahko tudi večdnevna.
Kljub vsemu, kar lahko preži nad nas, pa se počutimo dolžne, da pomagamo poškodovanim v jamah. Še dalje se bomo trudili in v takšnem obsegu izvajali vaje, da bomo vsakič pripravljeni na morebitne intervencije.
SPLOŠNO JRS:
JAMARSKA REŠEVALNA SLUŽBA SLOVENIJE - JRS
Jamarska reševalna služba deluje v okviru Jamarske zveze Slovenije (JZS). Začetki JZS segajo v 19. stoletje, iz katere se je počasi zaradi potrebe pri reševanju razvila JRS. Njen uradni začetek je leta 1959. Danes je JRS tudi del državnega sistema, tako da reševanje poteka v skladu z zakonom. Vsi člani JRS smo prostovoljci. Pogodba, katera je sklenjena z državo dovoljuje 55 operativnih reševalcev. Vseh jamarjev, kateri so opravili izpit za jamarskega reševalca pa je preko 200, kateri prav tako delujejo v sklopu JRS.
Na podlagi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. l. RS, št. 51/06) je JRS opredeljena kot javna služba za zaščito, reševanje in pomoč, ki deluje samostojno v okviru Jamarske zveze Slovenije. Delovanje je sofinancirano s strani Urada RS za zaščito in reševanje. Reševalci smo razdeljeni v večih reševalnih centrih in sicer so ti v Ljubljani, Velenju, Kranju, Tolminu, Novem mestu, Postojni in Sežani. V primeru manj zahtevne nesreče se pokliče reševalce iz tistega okoliša, sicer pa pri nekoliko težjih sodelujejo tudi reševalci tudi iz ostalih reševalnih centrov. V sklopu JRS deluje več različno usposobljenih specialistov. To so od potapljačev, bolničarjev, zdravnikov, minercev itd. Po potrebi pa na pomoč priskoči tudi 15. helikopterski bataljon Slovenske vojske.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
