
Tudi rogači so žejni


Rogač velja v Sloveniji, predvsem pa v drugih državah Evrope za vse bolj ogroženega hrošča. Življenjski cikel je neizogibno povezan z lesom, predvsem hrastovim in kostanjevim, saj se ličinke razvijajo v trohnečih ostankih in štorih. Razvoj od jajčeca do hrošča lahko traja tudi do 5 let. Ličinke vrtajo po trhlem lesu odmirajočih dreves, ker pa je teh dreves v gozdovih vse manj, se njihov življenjski prostor vse bolj krči.
Rogač je ena največjih evropskih žuželk, samci so lahko veliki tudi do 8 cm. Samčki se ločijo od samičk, saj so njihove čeljusti preobražene v rogovje, od tu tudi njihovo ime. Edino poslanstvo odraslih rogačev v njihovem dvomesečnem življenju je, da poiščejo samičko in jo oplodijo. Živijo v gozdovih in na njihovem obrobju. Čez dan radi počivajo na osončenih delih dreves. Bolj dejavni pa so v mraku, ko letajo okrog v pokončnem položaju z glavo navzgor.
Odrasli samci se med seboj ne trpijo, žeja pa vseeno naredi svoje. Tako sta se dva ženina v nedavnih vročih dneh prišla složno odžejat iz bližnjega gozda na jablano v sadovnjaku. Boj za neveste se je najbrž odvijal kasneje. O najdbi sem seveda obvestil Zavod za varstvo narave, ki zbira podatke o rogačih, pa tudi o bukovem in alpskem kozličku.
Tekst in foto: Vinko Kukman
Preberite tudi
Najbolj brano
Trenutno
8 °C
Deževno
nedelja, 16. 3
Deževno
ponedeljek, 17. 3
Deževno
torek, 18. 3
Jasno
7-dnevni obeti