Podravje: Vse več bobrov tudi že v pritokih rek
Bobri so avtohtona in staroselska vrsta, ki se ponovno vrača v Slovenijo, kjer so jo iztrebili v 17. in 18. stoletju zaradi čezmernega lova. Po 200 letih so se vrnili leta 1998/1999 po zaslugi ponovne naselitve na Hrvaškem, od koder so se razširili v Slovenijo, v porečja Krke, Drave, Mure, Save in nekaterih drugih rek. Vse pogosteje pa jih je najti tudi v pritokih, kjer se hranijo z zelišči, različnimi rastlinami, drevesi in grmi.
Do vnovičnega pojava v letu 1998 so bobri v Sloveniji veljali za izumrlo vrsto. Mlada družina iz Pavlovcev je njihovo delovanje v potoku Pušenci opazila med prvim valom koronavirusa v letu 2020. Iz pogovora z drugimi vaščani pa smo izvedeli, da so jih sami prvič „opazili“ že pred tremi leti.
Četudi so si in si zelo želijo, jih v živo še doslej niso uspeli videti, prav tako tudi ne ostali vaščani, saj večinoma delajo ponoči. Med vsakodnevnim sprehodom so opazili posledice njihovega izjemnega drvarjenja, podrta drevesa, nekaj jezov, za gradnjo katerih uporabijo skoraj vse, kar jim pride pod tačke: les, kamen, blato, rastlinje. Gradnja jezov je zelo pomembna za bobrišče, saj z njimi na svojstven način uravnavajo stalen vodostaj in skrbijo za varnost. Zgradijo si jih na mestih z nestalno in premično vodno gladino, tako da je celo ob najnižjem vodostaju njihov vhod v brlog varno skrit pod vodo. Najbolje se počutijo v vodi z gladino med 80 in 100 cm. Voda za jezom pa tako predstavlja tudi varen dostop do hrane in enostavnejši prenos gradbenega materiala, razložijo poznavalci bobrov, zavarovane živalske vrste, nadvse pomembne za vzdrževanje ekosistema mokrišč, ki vse bolj izumirajo. Ustvarjajo namreč ugodne habitate številnim vrstam in tako skrbijo za biotsko pestrost.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
