Arhiv Štajerskega Tednika

O šakalu je pred velikim številom lovcev, ki so se zbrali v Juršincih, govoril Ivan Kos, predsednik komisije za upravljanje z divjadjo pri Lovski zvezi Slovenije. Gre za domorodno evropsko vrsto, ki pa se je zaradi volka, šakalovega največjega naravnega sovražnika, in toplejšega vremena do nedavnega bolj naseljevala na obalah Sredozemlja in Črnega morja. Zadnjih 60 let se spet pojavlja v Sloveniji, k nam se je razširil z Balkana. Njegova populacija hitro narašča, najdlje ga poznajo na Krasu, vse več primerkov pa je najti že tudi v Prekmurju in na Štajerskem. Gre za zlatega ali navadnega šakala, ki po velikosti sodi med lisico in volka.

Po besedah Kosa gre razloge za njegovo vrnitev v naše kraje iskati predvsem v dveh dejstvih: da smo v Evropi v 20. stoletju tako rekoč iztrebili volka in da so podnebne spremembe toliko segrele ozračje, da so ustvarile šakalu ugoden življenjski prostor.

Poziv lovcem k sodelovanju

»Šakal je v prvi vrsti mrhovinar, saj se hrani predvsem z ostanki domačih in divjih živali, je pa tudi plenilec glodavcev in drugih malih sesalcev. Ali se loti tudi srnjadi, lahko za zdaj samo domnevamo, saj dokazov za to še nimamo. Hrvati so v večji raziskavi proučevali vsebine želodcev povoženih šakalov in v njih niso našli sledi srnjadi, prav tako niso zaznali škode na domačih živalih. V Sloveniji je bilo doslej odstreljenih sedem primerkov, sicer smo za analize imeli na voljo kakšnih 30 trupel povoženih šakalov.«

Kraški lovci že zahtevali odstrel šakalov

Preberite več v Štajerskem Tedniku