Arhiv Lokalno.si

Siva čaplja (Ardea cinerea) je kar pogosta prebivalka področij ob belokranjskih vodotokih. Redkejša pa je bela čaplja (Ardea alba) in primerek le-te sem v teh nič kaj zimskih dneh srečal ob Dobličici. Ker zemlja ni zmrznjena, si na poljih in travnikih ob Dobličici še lahko najde kaj hrane.

Velika bela čaplja z višino enega metra in težo slabega kilograma sodi med večje ptičje predstavnike. Le za spoznanje je manjša od sive čaplje, njeno perje pa je v celoti belo. Kljun je oranžen, nogi pa sta temni. Med letom je prepoznavna po počasnih, močnih zamahih s krili, vratu, ki je ukrivljen v obliki črke S in nogah, ki molijo daleč izza repa. Prehranjuje se z ribami, žabami in malimi sesalci. Hrano lovi v plitvi vodi, močvirjih in na vlažnih travnikih. Lovi tako, da stoji popolnoma pri miru, nato pa s sunkovitim iztegom vratu s kljunom zagrabi plen.

Populacija bele čaplje se je v Sloveniji začela povečevati v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je tu začela tudi redno gnezditi ... 

Kaj je s to belo lepotico, ki sem jo srečal, pa res ne vem. Ali tu samo prezimuje? Mogoče pa nas spomladi par belih čapelj preseneti z gnezdom?

Vinko Kukman

Galerija

Arhiv Lokalno.si