Arhiv Štajerskega Tednika

Kot pravijo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic (DOPPS), so štorklje, ki se ne selijo, v prednosti. Mraz jih ne ogroža, glavno je, da imajo dovolj hrane. »Pet do deset štorkelj v Sloveniji pozimi ni več redkost, to je naše novo naravno stanje,« je povedal direktor DOPPS Damijan Denac. Gre za trend, ki moramo povezati z globalnimi podnebnimi spremembami. "Vzorci v naravi se spreminjajo, vrste se na spremembe prilagajajo. Bela štorklja, tipična selivka, izgublja selitveni vzorec," je dejal.

Štorkelj ne zebe, ostajajo zaradi hrane

Razlog za selitve v tople kraje sicer ni mraz, ampak hrana. Ptice sledijo virom hrane, ki jih pozimi pri nas primanjkuje. »Temperatura ni problem, kot zmotno mislijo ljudje. Štorkelj ne zebe,« je pojasnil Denac.

Tudi če so temperature nižje, je štorkljam pomembno, da najdejo hrano in "očitno jo najdejo, saj prezimujejo. »Hranijo se z malimi sesalci, ki jih najdejo na njivah, ter z ribami in raki, ki jih lovijo po melioracijskih kanalih. Občasno jim tudi ljudje nastavijo hrano, sploh če zapade sneg,« je dodal direktor DOPPS.

Prva štorklja je v Sloveniji prezimila leta 1973

Po znanih podatkih DOPPS so prvo prezimujočo belo štorkljo v Sloveniji registrirali leta 1973. Od takrat do leta 2000 so beležili posamezna prezimovanja v obdobju povprečnih zim brez obilnih in dolgotrajnih snežnih padavin, po letu 2000 pa postaja prezimovanje vse bolj "običajno". Vsako zimo je prezimovala vsaj ena bela štorklja, v zadnjih letih pa njihovo število narašča.

Selitev je sicer za ptice veliko tveganje in stres. Premagati morajo velike razdalje, nanje prežijo nevarnosti, »prisoten je zelo intenziven lov na seleče se ptice«, je opozoril Denac. Velika težava so tudi visokonapetostni daljnovodi, ki stojijo sredi selitvenih poti, kjer dnevno migrira po 100.000 ptic, ne samo štorkelj, ampak tudi velikih ujed in čapelj. Tam zato prihaja do številnih trkov in poginov ptic, je dodal.

Štorklje, ki ostanejo, imajo veliko prednosti pred ostalimi

Verjetnost, da ptica pogine med selitvijo, je zelo velika, po drugi strani pa je prav tako zelo velika verjetnost, da preživi milo zimo. Tako je tveganje manjše, če ostane. Štorklje, ki ostanejo, so po besedah direktorja DOPPS pravzaprav v veliki prednosti pred tistimi, ki se selijo. »So prve, so že tukaj, izberejo lahko najboljša gnezda, najboljše habitate.«