Končno prvi monitoring divjih čebel
Šele ko bo znano gibanje populacije čmrljev in čebel samotark, teh najpomembnejših divjih opraševalcev pri nas, bodo lahko strokovnjaki pripravili ukrepe varovanja. Vsi opraševalci, tako medonosna čebela kot divji opraševalci, so ogroženi zaradi pomanjkanja hrane, bolezni in pesticidov, divjim pa poleg tega primanjkuje še gnezdišč, zato so ranljivejši.
Raziskave so namreč pokazale, da divji opraševalci v kmetijstvu oprašijo vsaj polovico, v naravi pa še več, zato jih je treba nujno ohraniti in jim nuditi pogoje za življenje. Žal pa so v primerjavi z medonosno čebelo še veliko bolj ogroženi in zapostavljeni, poleg tega imajo strokovnjaki o njih premalo podatkov, da bi jim sploh lahko pomagali.
Po večletnih prizadevanjih raziskovalcev se je novembra le začel projekt, s katerim bodo zasnovali prvi monitoring divjih čebel v Sloveniji, raziskovalci pa bodo dobili podatke o gibanju populacij čmrljev in čebel samotark, najpomembnejših divjih opraševalcev pri nas, kar je nujno za pripravo ukrepov varovanja.
Čmrlj in čebela samotarka spadata med divje čebele, ki so, kot rečeno, glavne opraševalke, uspešno pa oprašujejo tudi muhe trepetavke, metulji, nekateri hrošči in celo ose. Zaradi sprememb v okolju število in pestrost divjih opraševalcev upadata, zato sta posledično ogrožena stabilna pridelava hrane in prehranska varnost.
Model za upravljanje pestrosti opraševalcev?
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
