Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Naša naravna dediščina

Kavka – kdo jo je videl?


Andrej Hudoklin, Zavod RS za varstvo narave
10. 5. 2008, 14.45
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

A. Hudoklin
Portret redke vrste. (Foto: A. Hudoklin)

##IMAGE-3318247##

Kavka (Corvus monedula) sodi med tiste slovenske ptice, pri katerih je zabeležen izrazit upad populacije v zadnjem obdobju. Tudi na Dolenjskem je danes vse redkejša. V preteklosti smo jo srečevali na poljih ob spodnjem toku Krke in Save ter v Mirnski dolini, kjer na območju kaznilnice Dob gnezdi ena naših največjih kolonij.

Kavka je najmanjša med vranami, prepoznamo jo po črnem perju, siv je le zatilnik, ki pa ga od daleč ni videti. Ptica domuje v kmetijski krajini, predvsem nižinskih območjih. Najbolj ji ustrezajo pašniki, pokošeni travniki in sveže preorane njive, kjer pobira predvsem semena žit, črve in male sesalce.

Najpogosteje gnezdi v stavbah, zlasti zvonikih in podstrešjih opustelih hiš, redkeje pa v drevesnih duplih in skalnih stenah. Je družabna ptica, združuje se v jate, ki ji ponujajo večjo varnost pred plenilci in olajšajo iskanje hrane.

Gnezda zasede že konec februarja. Vali samica, samec pa jo med tem oskrbujejo s hrano. Po izvalitvi par družno skrbi za mladiče, ki se na gnezdu in njegovi oklici zadržujejo do konca junija. Med dejavniki, ki kavko ogrožajo, je treba izpostaviti predvsem izgubo gnezdišč.

V urbanih predelih so problematična rušenja starih stavb, obnove in zamreženja odprtin. Še bolj usodna je bržkone intenzifikacija kmetijske krajine, s katero se zmanjšujeta količina in dostopnost hrane.

Da bi ptico in njena gnezdišča lahko bolj učinkovito varovali, potrebujemo čim več podatkov o njenem opažanju ali gnezdiščih. Če ste torej kavke videli tudi na Dolenjskem, nam sporočite (07 393 15 55)!


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.