Dule s svojimi živalmi pri veterinarjih
Ko živali zbolijo, gredo k veterinarju. Kaj pa njihova duša? Jo imajo? Kdor si je ogledal razstavo živalskih slik slikarja Dušana Pezlja Oči kot odsev duše, ki so jo odprli v petek v prostorih Klinike in trgovine za male živali Jang v Novem mestu, bo vedel, da živali imajo dušo.
Dušana Pezlja večina Novomeščanov pozna predvsem kot izvrstnega snemalca in kamermana, ki je s svojimi posnetki odločno zaznamoval prvi desetletji novomeške televizije, njegovi dokumentarni filmi, med katerimi velja izpostaviti Kandijsko republiko, Lepo se jim godi, Drst sulca, niz dokumentarcev Dolina gradov in ekološki film Kotarjeva prepadna, so krepko prestopili kakovostno okolje, v katerem je delal, Kotarjeva prepadna pa je na mednarodnem festivalu v Baru v močni konkurenci dokumentarnih filmov številnih nacionalnih televizij osvojila drugo nagrado.
Po upokojitvi se je Dušan Pezelj, Dule, kot ga kličejo prijatelji, strastno posvetil slikarstvu, poklicu, ki mu kljub že v mladosti izkazani nadarjenosti in želji po študiju na likovni akademiji ni bil sojen, in nadomešča, kar se je zdelo že zamujeno in izpuščeno. Dule je navidezno slikarski samorastnik, a tako kot v glasbi, ki je prav tako njegova strast, je tudi v slikarstvu praktično nemogoče biti popolnoma samosvoj in samoučen. Četudi ustvarjalec ne obiskuje nobene akademije ali slikarske šole, celo tečaja ne, se vedno najde nekdo, ki nanj vpliva, od kogar se uči, ga morda vsaj na začetku posnema. Rembrandt, Picasso, Slana in Duletov someščan Vladimir Lamut so, kot pravi, njegovi vzorniki, njegovi učitelji pa nekateri prijatelji in znanci, ki jih tudi v umetniškem svetu Dušan Pezelj nima malo.
Njegov priljubljen objekt so živali, največkat psi. Tudi karikatura mu ni tuja in ob pogledu na Duletova tokrat razstavljena dela se je težko izogniti občutku, da gre za živalske karikature, pa ne v slabem smislu. Bistvo karikature je z nekaj potezami svinčnika izraziti osebnost upodobljenega, ne le njegovo vizualno podobo, ampak njegovo dušo.
Duletove živali imajo osebnost, imajo osebnost navihanega vaškega potepuha in radoživega mešančka, naveličanost starega lovskega pomočnika, nesramnost potepuha ali pa igrivost otroka. Njihove oči pa so skoraj človeške in ne le človeške lastnosti imajo, ampak tudi njegovo vlogo prevzemajo Duletove živali, na primer tisti pes, ki obeša perilo. Da je bil Dule Pezelj s kamero in pred tem s fotoaparatom v roki mojster kompozicije in da je znal vedno najti drugačno, izvirno perspektivo, ki je objekt pokazala v povsem drugi dimenziji, se vidi tudi pri njegovih živalih.
"V konfuznem času, ki ga živimo v svinčeni sivini brez sonca in nam duše razjeda pelinova grenkoba, so še ljudje z nami in med nami, ki izžarevajo svetlobo in v mavrici barv ohranjajo človeka znotraj brezsrčja, kjer ni utripa normalnosti življenja. Dule je vstopil med mavrične upornike kulture - življenja, ki dvigajo ponosno svoje glave, nosijo v rokah staro dobro sonce, objemajo človeštvo in ga hranijo z mogočnim upanjem," je o Duletu ob odprtju razstave Oči kot odsev duše povedal pesnik, kipar in grafik Rudi Stopar. Temu je težko še kaj dodati.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
