arhiv; J. A.

arhiv; J. A.

arhiv; J. A.

Na turistični kmetiji Pucelj v Žužemberku se bo danes ob 11. uri začelo tradicionalno 20. kračevanje z licitacijo darovanih domačih suhomesnatih izdelkov, predvsem svinjskih krač in drugih darov. Kračevanje prirejajo ob današnjem godu sv. Antona Puščavnika, zavetnika živinorejcev, zbrani denar pa bodo namenili obnovi območnih sakralnih spomenikov.

Predsednik Turističnega društva Suha krajina Vlado Kostevc je povedal, da so s kračevanjem v Žužemberku pred dvema desetletjema obudili stari krajevni običaj, ki je prerasel v družabni dogodek z licitacijo različnih podarjenih domačih suhomesnatih izdelkov, hkrati pa tudi različnih umetniških del, ki jih v ta namen občasno prispevajo okoliški umetniki.

Prireditev začnejo z dopoldansko mašo, tej pa sledi licitacija, ki jo na šaljiv način opravijo tako imenovani kračmani. Ves zbrani denar so doslej namenili za obnovo žužemberških sakralnih spomenikov, predvsem za obnovo tamkajšnje podružnične cerkve sv. Roka iz 17. stoletja, v kateri stoji tudi stranski oltar omenjenega svetnika.

Šega sicer izvira iz zaobljube v času kuge v 17. stoletju. Odtlej v omenjeno cerkev sv. Roka na dan sv. Antona Puščavnika priromajo mnogi okoličani in tako prosijo za zdravje živine, ljudi, za dobro letino in medsebojno razumevanje.

Preberite še ...

Zdravje

Kako dolgo še? Čakalne vrste se daljšajo, bolniki pa iščejo rešitve

V zahvalo svetniku oz. župniji nekateri darujejo prekajene svinjske krače, salame, klobase, kruh in druge tovrstne izdelke, za ogled pred dvajsetimi leti obujenega kračevanja pa ne zaračunavajo vstopnine, je še povedal Kostevc.

Podobno kot v Žužemberku bodo v nedeljo dopoldne kračevali tudi po maši v cerkvi sv. Antona v Meniški vasi pri Dolenjskih Toplicah. Ob godu sv. Antona Puščavnika bodo kračevali tudi ponekod drugod po državi.

V Egiptu rojeni krščanski menih sv. Anton Puščavnik, ponekod v Sloveniji imenovan tudi prašičkar, naj bi živel med 3. in 4. stoletjem našega štetja. Kot meniha so ga pogosto upodabljali v kožuhu, s knjigo, v skušnjavah demonov ali tudi s palico, prašičem in zvončkom.

Podlaga za omenjene podobe so srednjeveške legende, ko so menihi antoniti hodili po ulicah mest in prosili darov, med katerimi so bile tudi koline. Tako je sv. Anton Puščavnik postal zavetnik živinorejcev, pastirjev, mesarjev, proti ognju v hlevih, gasilcev in zavetnik proti kugi.