N. Pelko

Po ocenah strokovnjakinj novomeškega kmetijsko-gozdarskega zavoda, ki skrbijo za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje, je bilo deževje v minulem tednu dobrodošlo, a padavin marsikje ni bilo dovolj, da bi izboljšale sušne razmere. Na številnih poljščinah, v sadovnjakih in vinogradih bo škoda velika, na nekaterih legah in za nekatere pridelke tudi do 80-odstotna, tako rekoč povsod pa se prizadetost po suši kaže na trajnem travinju, na katerem je škoda ocenjena na 40 odstotkov. 

Primanjkljaj padavin povsod

Kot pojasnjujejo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Novo mesto, so bile v začetku letošnjega leta padavine nadpovprečne, kar je ugodno vplivalo na stanje tal. A že spomladi, z začetkom rastne dobe, se je začela suša.

Vodna bilanca v vegetacijskem obdobju je bila za Posavje ves čas negativna. Največji primanjkljaj padavin v jugovzhodni (JV) Sloveniji je nastal v mesecu juniju, ko je v Metliki padlo le 1,5 litra dežja na kvadratni meter (l/m²), v Črnomlju 14,4 l/m², Cerkljah na Dolenjskem 19,1 l/m² in Novem mestu 29,8 l/m².

Visoke temperature so povzročile, da so skromne padavine hitro izhlapele iz tal in rastlin, poudari Mateja Strgulec iz KGZ Novo mesto. Povprečne mesečne temperature so bile, razen v maju, v JV Sloveniji višje od večletnega povprečja za od 1 do 3,5 stopinje Celzija. Suša je dosegla vrhunec konec junija in v začetku julija, okrepil jo je dolg vročinski val, ki je trajal od 23. junija kar 12 dni. V Črnomlju so 26. junija izmerili 38,4 stopinje Celzija. Dodatni stres za rastline je tudi izjemno velika količina sončnega obsevanja, ki je bilo za od 35 do 40 odstotkov večje od običajnega ter je povzročilo ožige na plodovih in listih rastlin. Sušni stres je bil tako že konec junija viden na vseh pridelovalnih površinah in vseh pridelkih.

Dež in ohladitev sta bila zelo dobrodošla za pridelavo, a vodna bilanca je še vedno negativna, v Novem mestu je ta primanjkljaj okoli 134,20 l/m², v Cerkljah ob Krki pa kar 229,3 l/m².

N. Pelko

V vinogradih škoda tudi do polovice pridelka 

Suša je najbolj prizadela rastline v občutljivih razvojnih fazah. Najpogostejši znaki so bili uvele rastline, povešanje ali zvijanje listov in izguba čvrstosti plodov. Zaradi visokih temperatur in pomanjkanja vlage je koruza slabo oplojena, kar bo vplivalo na slabši razvoj storžev, odpadajo plodovi plodovk in sadja. Zaradi pomanjkanja vode je onemogočena prehrana rastlin. V sušnih in vročih razmerah tudi bolj odmirajo plodovi zaradi pomanjkanja kalcija. Prvo napoved pregledane škode zaradi suše so oddali konec junija in jo posodobili v prvi dekadi julija. Do tega tedna suša ni napredovala, saj so trenutne padavine in ohladitev pripomogle k omilitvi stanja, pojasni Natalija Penko iz KGZ Novo mesto.

Škoda se razlikuje glede na katastrsko občino, večje škode so na lažjih peščenih tleh in nagnjenih, osojnih traviščih. Škoda je okoli 30-odstotna na žitih, sončnicah, soji in v rodnih vinogradih. Ti so najbolj prizadeti na nekaterih legah na Dolenjskem, kjer bo izguba pridelka tudi do 50-odstotna. Mladi, tri- ali štiriletni nasadi vinogradov so prizadeti v rasti in v razvoju habitusa od 30- do 70-odstotno, odvisno od globine in strukture tal ter vsebnosti peščenih delcev.

Škoda skoraj povsod, najhuje je s koruzo

Posevki koruze so poškodovani v odvisnosti od faze razvoja tudi do 80-odstotno. Od poljščin je škoda na pridelku srednje zgodnjih do poznih sort krompirja, pri katerih se pričakuje za okoli 50 odstotkov manjši pridelek. Največji obseg prizadetosti po suši se kaže na trajnem travinju, pri katerem je izostal vsaj en odkos, škoda je ocenjena tudi do 40 odstotkov pričakovanega pridelka, pove Andreja Brence iz KGZ Novo mesto. Pri sadju je škoda do 50-odstotna, največ gre na račun debeljenja plodov, ki se bo kazala kot manjši pridelek in opekline na plodovih. Najbolj prizadeti so sadovnjaki vseh sadnih vrst na nagnjenih sadjarskih legah, kjer je že spomladanska pozeba močno zmanjšala pridelek, in nasadi na plitkih lahkih tleh.

Plodovi jagodičja zaradi visokih temperatur prisilno dozorevajo in v marsikaterem nasadu je zaradi dodatnih opeklin izgubljen velik delež pridelka. Če se bodo visoke temperature nadaljevale, je pričakovati tudi slabši razvoj na novo posajenih sadik jagod.

Namakanje rešuje pridelek

Na vrtninah je škoda večja na nenamakanih površinah, kjer je pričakovati do polovice manjši pridelek zaradi opeklin, zmanjšanega debeljenja plodov, odpadanja neoplojenih cvetov in gnitja plodov na muhi. V namakanih posevkih zelenjave je škoda manjša, vendar so zaradi naštetih posledic suše škode do 30-odstotne.

Na območju KGZ Novo mesto so zabeležili tudi večjo škodo zaradi toče 8. julija v Beli krajini, še posebej v Lokvah in Vranovičih v občini Črnomelj ter v občini Metlika, prizadeta so območja Gradac, Krivoglavice, Podzemelj, Metlika, Čurile, Rosalnice in Drašiči. Koruza je razcefrana, ponekod tudi odbita, žita so stolčena in poležana od neurja. Vrtnine in krompir so poškodovani od udarcev, razcefrani in uničeni. Prizadet je tudi matičnjak, vidne so poškodbe na jagodah grozdja.