Shutterstock

Želite biti vplivni, slavni? Ali vsaj približno uspešni v karieri? No, če se vam zatika, je morda v vas premalo psihopata. Ali preveč. Ustrezno razmerje in doza psihopatskih potez je ključna za uspeh, pravi britanski psiholog in pisatelj Kevin Dutton, specializiran za proučevanje psihopatije, podoktorski raziskovalec na Oddelku za eksperimentalno psihologijo Univerze v Oxfordu.

Ob izrazu psihopatija se nam pred očmi izrišejo serijski morilci, kriminalci, zvodniki in prevaranti, ki brez kančka slabe vesti izrabljajo druge za lastno korist. Psihopat hladnokrvno spremlja gnusna dejanja ter preračunljivo pretehtava tveganje in koristi. A brez dobrih psihopatov ne bi imeli funkcionalne družbe. Nekatere psihopatske poteze so nezamenljive, zlasti sposobnost tveganih odločitev v zahtevnih okoliščinah. Psihopatija v pravem kontekstu, v pravi kombinaciji, v pravi meri in s pravo namero pripomore k razvoju in uspehu družbe.

Kdo so dobri psihopati? 

To so ljudje, ki vzamejo nase odgovornost za naloge, ki jih povprečnež ne bi zmogel. Kirurgi so, ki vam naravnajo odprt zlom ali od možganskega tkiva odstranijo tumor. Direktorji so, ki so sposobni motivirati vse, od uprave do potrošnikov, prenašati milijonska tveganja in boje s konkurenco. Vrhunski športniki so lasersko osredotočeni na uspeh in nikoli zadovoljni z manj kot zmago. Odvetniki so, ki znajo prepričati poroto z izjemno pripovedjo.

Deset poklicev, ki so najbolj privlačni za psihopate, si sledi v tem vrstnem redu: direktor, odvetnik, medijska osebnost, tržnik, kirurg, novinar, policist, duhovnik, chef, javni uslužbenec.

Dutton prizna, da bi morali biti na seznamu tudi politiki, toda očitno jih v sicer kar obsežni raziskavi ni bilo. Vsaj ne dovolj. Kot tudi ni bilo vojakov. Člani posebnih enot in piloti so še posebej visoko na psihopatskem spektru, prav tako vrhunski športniki.

Nadaljevanje prispevka vas čaka v poletni številki revije Jana.

revija Jana