Arhiv NTRC

Kartuzijanski samostan v Jurkloštru je bil ustanovljen v 12. stoletju in je bil eden od štirih kartuzij (poleg kartuzij v Žičah, Bistri in Pleterjah), ki so zrasle na slovenskem ozemlju. Od nekdanjega jurkloštrskega samostana so danes ohranjeni le še cerkev sv. Mavricija ter prostora, ki sta bila severno in južno od prezbiterija in sta služila kot zakristija in kapiteljska dvorana. V kompleksu kartuzije so ohranjeni še ostanki baročnega dvorca, nekdanja samostanska pristava, del obzidja z obrambnim stolpom in kamniti most čez Gračnico.

Oživljanje kulturnega spomenika

Občina Laško se je pred približno desetletjem in pol lotila obnove tega pomembnega umetnostnozgodovinskega spomenika. V prvi fazi obnove je v letu 2011 uredila notranjost kartuzije, zamenjala stavbno pohištvo ter obnovila fasado. Še istega leta se je lotila restavracije kapiteljske dvorane po načrtu celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Sledila je priprava projekta revitalizacije celotne kartuzijske pristave. V sklopu tega je bil urejen tudi kulturni dom za potrebe krajevne skupnosti. Pred leti je bil nato s sredstvi iz participativnega proračuna Občine Laško obnovljen obrambni stolp, ki je znan tudi po tem, da je v njem nekoč živela pesnica Svetlana Makarovič.

V letu 2021 je Občina Laško v Jurkloštru izvedla enega zahtevnejših in pomembnejših spomeniško varstvenih projektov. Lotila se je obnove ruševin baročnega dvorca iz 18. stoletja. Ostankom dvorca je namreč grozila zrušitev. Dela so zajemala razdiranje stare zidne konstrukcije, vse kamenje je bilo namreč treba razstaviti, očistiti fuge, nato kamenje ponovno sestaviti in vzidati.

Obnova pristave

Zdaj ima Občina Laško v načrtu obnovo kartuzijske pristave. Laški občinski svetniki so na decembrski seji zanjo potrdili investicijsko dokumentacijo. V načrtu je ureditev pritličnih prostorov pristave za predstavitev kulturne in naravne dediščine. Cilj projekta je oživitev enega najpomembnejših kulturnozgodovinskih spomenikov v Sloveniji. Kartuzijska pristava, ki je del nekdanjega kartuzijanskega samostana v Jurkloštru, namreč nosi pomembno kulturno, arhitekturno in zgodovinsko vrednost, a zaradi dotrajanosti zahteva obsežno prenovo. Namen projekta je po navedbah Občine Laško obnoviti in oživiti spomenik ter ga vključiti v kulturni in turistični utrip destinacije Laško ter širše regije.

Projekt zajema prenovo spomenika, ureditev notranjih prostorov za javno uporabo ter digitalizacijo kulturne dediščine. Predmet projekta je ureditev pritličja, medtem ko posegi v mansardo, kjer je večnamenska prireditvena dvorana, niso predvideni. »Pritličje bo po obnovi razdeljeno na dva glavna dela: čajnico in galerijo. S to zasnovo bo pritličje pridobilo funkcionalno obliko, namenjeno druženju, kulturnemu udejstvovanju in izobraževanju obiskovalcev, zgornji prostori pa bodo namenjeni projekcijam na platnu. Bogata dediščina območja bo prenesena v digitalno obliko in bo predstavljena s pomočjo virtualnih orodij in aplikacij, kar bo omogočilo razvoj novih kulturno-turističnih storitev in produktov. Vsebine bodo primerne za različne ciljne skupine, tudi za osebe z različnimi nezmožnostmi, in bodo hkrati prilagojene za izobraževalne namene. Projekt bo s tem prispeval tudi k večji ozaveščenosti o pomenu kulturne dediščine,« pojasnjuje vodja oddelka za gospodarske dejavnosti v Občini Laško mag. Andrej Flis.

Po obnovi bodo prostori urejeni tako, da bodo dostopni tudi za osebe z gibalnimi omejitvami in z invalidskimi vozički. Digitalne tehnologije bodo omogočale tudi prilagoditve, kot so podnapisi, zvočna vodstva in povečana pisava, kar bo izboljšalo dostopnost za obiskovalce z vidnimi ali s slušnimi ovirami. Na ta način bo kulturni spomenik dostopen (ne le fizično, ampak tudi digitalno in vsebinsko) širšemu krogu obiskovalcev. Projekt prenove bo prinesel tudi pozitivne učinke na podobo kraja, družbeno povezanost in gospodarski razvoj občine Laško.

Projekt prenove je ocenjen na 825 tisoč evrov z DDV. Predvideno je sofinanciranje ministrstva za kulturo, saj Občina Laško kandidira za pridobitev nepovratnih sredstev v višini okoli 671 tisoč evrov. Obnova kartuzijske pristave je načrtovana v letih 2025 in 2026.

 BOJANA AVGUŠTINČIČ