Andraž Purg

O težavah, ki mu jih povzročajo divji prašiči, je že obvestil lovce iz Lovske družine Hum Celje, ki so mu priskočili na pomoč. Veber je obvestil tudi Lovsko zvezo Slovenije. Če divje svinje uničijo več kot pol hektarja pšenice, je zadeva zelo resna. Vebru ni vseeno, rad bi ohranil pridelek, ampak sam tega ne more storiti. Zato so mu na pomoč priskočili lovci iz Lovske družine Hum Celje.

Zakaj so se tako razmnožili?

»V zadnjih letih opažamo porast populacije divjih prašičev,« pravi starešina omenjene lovske družine Andrej Komerički. Dodaja, da lovci sami ne uravnavajo odstrela teh živalih, saj je to v domeni Zavoda za gozdove Slovenije. Pojasnjuje pa, da na terenu opažajo, da divji prašiči storijo kar nekaj škode kmetom. »Na porast populacije vpliva tudi to, da so zime zelo mile, divji prašiči se tako razmnožujejo dvakrat na leto, kar seveda pomeni, da jih je več,« razlaga Komerički. Dodaja, da ker v gozdovih primanjkuje hrane, živali iščejo hrano v kmetijskih kulturah.

Komerički kmetom svetuje, naj poskušajo tudi sami zavarovati kmetijske površine oziroma naj se obrnejo na lovske družine, kjer lovci priskrbijo tudi sredstva za zavarovanje površin. Med temi sredstvi so tudi žice in tako imenovani električni pastirji. Dodaja sicer, da divji prašiči kljub temu lahko storijo ponoči kar nekaj škode, vendar zavarovanje površine vsaj malo pomaga. Sogovornik še omenja, da načeloma divji prašiči niso nevarni ljudem, razen kadar ima žival ob sebi mladiče in se jim človek preveč približa. Divji prašiči se skrivajo v gostem kritju, hranijo se ponoči, zato so možnosti, da nanje naletimo podnevi, zelo majhne. Napadalni bi lahko bili, če bi naleteli na gnezdo svinje z majhnimi mladiči. V takšnem primeru se počasi umaknemo.

Kot pravijo v Lovski zvezi Slovenije, so divji prašiči previdne in razumne živali, najbolj aktivni pa so ponoči. So vsejedi, večinoma uživajo podzemske dele rastlin in plodove. Prašiči in mlade živali se sicer združijo v trope, ki v naših krajih štejejo od 10 do 30 živali. Odrasli merjasci so samotarji. Tropu se približajo le v času parjenja, to je od novembra do januarja. Pri nas te živali poseljujejo listnate in mešane gozdove, ustrezajo jim tudi obsežnejša močvirja, navajajo pri Lovski zvezi Slovenije.

Razširjenost v Sloveniji

»Za zgodovino divjega prašiča na Slovenskem je bistvenega pomena odredba cesarice Marije Terezije iz leta 1770, s katero je ukazala povsem zatreti divje prašiče v prosti naravi. Po tem obdobju jih v naših krajih sploh ni bilo več. Nato so se leta 1912 spet pojavili. Odtlej so se divji prašiči vedno pogosteje pojavljali v Beli krajini, v okolici Novega mesta in na Mali Gori. V naslednjih dvajsetih letih so se razširili na Snežnik, Kočevsko, v Zasavje, okolico Celja, Haloze in na Boč. V petdesetih letih so postajali vedno pogostejši in rednejši tudi v vzhodni Sloveniji, razen v Prekmurju, kamor so se po odstranitvi ograje na državni meji razširili iz Madžarske. Dandanes divji prašič poseljuje, bodisi stalno bodisi le občasno, celotno ozemlje Slovenije, skoraj do Obale,« je navedeno na spletnih straneh Lovske zveze Slovenije.

Andraž Purg