Shutterstock

»Osebne meje so ključne za zdravo samopodobo, samozavest in osebno moč. Ko zahtevate spoštovanje drugih, začnete bolj spoštovati tudi sami sebe. Ljudje s trdnimi mejami vedo, kaj hočejo in kdo so, ker je meja med tem, kdo v resnici so, in tem, kar svet želi, da so, jasna,« v knjigi Radost sebičnosti (založba Primus) piše Michelle Elman, akreditirana mentorica za osebno rast. Rešite njen test in ugotovite, ali potrebujete več osebnih mej.

Tukaj je seznam opozorilnih znamenj, da morate morda postaviti več mej. Več trditev ko drži za vas, težje postavljate meje – in toliko pomembneje je, da jih začnete.

1. Stežka izrazim svoje mnenje, če se s kom ne strinjam. Drži/Ne drži

2. Ljudje pogosto govorijo o meni za mojim hrbtom. Drži/Ne drži

3. Težko rečem ne. Drži/Ne drži

4. Če je nekdo poleg mene slabe volje, to vpliva name. Drži/Ne drži

5. Težko končam telefonski klic. Drži/Ne drži

6. Ko me nekdo vpraša, kaj potrebujem, se počutim krivo. Drži/Ne drži

7. Ljudje so mi že rekli, da sem pasivno agresiven/na. Drži/Ne drži

8. Skrbi me, da bom človeka prizadel/a, če se ne bom strinjal/a z njim. Drži/Ne drži

9. Ljubše mi je, da so zadovoljni vsi drugi, tudi če sem jaz nesrečen/na. Drži/Ne drži

10. Če me nekdo prizadene, poskušam to čim hitreje pozabiti. Drži/Ne drži

11. Moje življenje je pogosto polno drame. Drži/Ne drži

12. V mislih obnavljam pogovore, potem ko so se že končali. Drži/Ne drži

13. Ko se ljudje okrog mene prepirajo, imam občutek, da moram posredovati. Drži/Ne drži

14. Stežka izrazim jezo in raje ostanem tiho. Drži/Ne drži

15. Delam dlje kot moji sodelavci. Drži/Ne drži

16. V družini delujem kot mirovnik/ca. Drži/Ne drži

17. V prijateljstvih dajem več, kot pa dobim v zameno. Drži/Ne drži

18. Kadar se počutim nelagodno ali sklepam novo poznanstvo, povem preveč o sebi. Drži/Ne drži

19. Mnenja drugih cenim bolj kot svoja. Drži/Ne drži

20. Pogosto gojim zamero in ne vem, kako jo izraziti. Drži/Ne drži

21. Nelagodno mi je, kadar se pogovarjamo o meni. Drži/Ne drži

22. Privolim v stvari, ki jih nočem početi, da bi ohranil/a mir. Drži/Ne drži

23. Ko izrazim svoje mnenje, čutim krivdo. Drži/Ne drži

24. Če se druga oseba o meni moti, želim njeno mnenje spremeniti. Drži/Ne drži

25. Ko drugim povem kaj zaupnega o sebi, to redko ohranijo zase. Drži/Ne drži

26. Počutim se odgovornega/o za srečo drugih. Drži/Ne drži

27. Nekatere svoje odnose bi opisal/a kot »zastrupljajoče«. Drži/Ne drži

28. Strah me je biti iskren/a, saj ne želim, da se to sprevrže v prepir. Drži/Ne drži

29. Ljudje so mi že rekli, da sem preveč prijazen/na. Drži/Ne drži

30. Svojim bližnjim ne morem zaupati, da mi bodo stali ob strani. Drži/Ne drži

31. Moji bližnji potrebujejo občutek, da sem močen/na in da se lahko zanesejo name. Drži/Ne drži

Skrb zase je vaša odgovornost

In kaj vam avtorica knjige priporoča, če ste ravnokar ugotovili, da potrebujete več osebnih mej? Takole pravi: »Vajeni smo, da morajo za nas skrbeti drugi, še posebej naš partner. Prepričanje, da bi morali sami skrbeti zase, se zdi večini ljudi čudaško. Skrb zase je vaša odgovornost; samo vaša. Poskrbite zase in tega ne zahtevajte od drugih. Napišite seznam vsega, za kar pričakujete, da bo za vas storil vaš partner, na primer da vas bo osrečeval, vam dajal občutek, da ste lepi, in skrbel, da bo vaše življenje razburljivo, nato pa se vprašajte, ali te zahteve izpolnjujete sami zase. Verjetno jih ne, kar je tudi razlog, da to pričakujete od drugih. Naj postane običajno, da sami zadovoljujemo svoje potrebe. S tem bodo naši odnosi postali bolj zdravi, ker bomo bolj samozadostni. Problem je v tem, da večina ljudi dovoli, da njihovo življenje usmerjajo pričakovanja drugih, in da si redko vzamejo čas, da bi ugotovili, kaj si želijo sami, kaj šele, kako to doseči.«

Dovolite si postati za odtenek bolj sebični, svetuje. »Če pomislite na najbolj sebičnega človeka, kar jih poznate, se boste morda spomnili dogodkov, ko ni hotel storiti nečesa, kar ste želeli vi. To je nadležno, ampak nadležno je za vas, ne zanj. Zdaj pa pomislite na nekoga, ki od vas veliko zahteva – je ta človek sebičen ali pa zgolj vi ne znate zavrniti njegovih zahtev? Oseba s trdnimi osebnimi mejami nima težav reči ne, pa če jo še tolikokrat prosijo, naj stori nekaj, česar noče. Človek z zdravo samopodobo ne vlaga v odnose, v katerih trud ni obojestranski.« In še doda: »Najtežji del postavljanja mej je, da se pogosto počutimo, kot da si tega ne zaslužimo. Ne verjamemo, da si zaslužimo, da bi bile naše potrebe zadovoljene. Še posebej če smo odraščali v okolju, kjer nismo dobili dovolj ljubezni, vse odraslo življenje iščemo pozornost, ki je nismo bili deželni v otroštvu; in storili bomo vse, da bi jo dobili, pa če pri tem še tako zapostavljamo lastne potrebe in želje.« Skrajni čas je, da to spremenimo.

Postavljanje mej ni zlobno!

Obstaja mit, da je postavljanje mej zlobno. Pa ni nujno tako! »Osebne meje same po sebi niso zlobne. Toda morda jih izražate na način, ki ga drugi lahko dojemajo kot zlobnega. V vsakem primeru težava ni v osebni meji, ampak v tem, da ne poznate pravih besed, s katerimi bi jo postavili s pravšnjo mero prijaznosti. Če mejo začrtamo pravilno, jo običajno izrazimo z ljubeznijo, spoštovanjem do odnosa in željo, da bi ta ostal zdrav in dolgotrajen.«

O osebnih mejah in zidovih

Iz knjige Radost sebičnosti: »Človek brez osebnih mej je podoben človeku, ki postavlja zidove. Gre za dve strani istega kovanca. Oboje je obrambni mehanizem, s katerim človek zavaruje in se izogiba temu, da bi ga zapustili. Vmes med obema pa je človek z zdravimi osebnimi mejami. Zidovi in osebne meje so precej različni. Zidovi vas zaprejo pred svetom in preprečujejo bližino, medtem ko osebne meje dovoljujejo zdrave odnose in nam omogočajo, da smo ranljivi in hkrati ostanemo varni. Če postavimo zid, to storimo zato, da drugega ne spustimo k sebi. Postaviti mejo pa pomeni poznati razliko med seboj in drugim. Povedano preprosto, z mejami k sebi ne spustite ljudi, ki jih ne želite, z zidovi pa ne spustite k sebi nikogar.«

Različne vrste osebnih mej

Materialne meje se nanašajo na vašo lastnino. Spoznamo jih že zgodaj, ko si sestra ali brat izposodi kaj našega, ne da bi nas prej vprašal, ali ko starši vstopijo v našo sobo brez našega dovoljenja.

Telesne meje se nanašajo na vaše telo in osebni prostor. To lahko obsega dotikanje, objemanje ali celo to, da vam kdo stoji preblizu.

Čustvene meje pomenijo vedeti, katera čustva pripadajo nam in katera drugemu, in ne prevzemati odgovornosti za čustva, ki niso naša. S tem pride tudi spoznanje, da vas nihče ne more prisiliti v občutenje kateregakoli čustva. Prevzemite odgovornost za svoja čustva in zanje ne krivite drugih.

Intelektualne meje se nanašajo na ideje in misli, pa tudi na pogovorne in časovne meje. Odlični primeri intelektualnih mej so komunikacija, pri kateri ne dajemo v nič mnenja drugega, opravičilo, kadar je primerno, in zmožnost nestrinjanja, ne da bi se to sprevrglo v prepir. Dobre časovne meje pa pomenijo, da prispemo pravočasno, tako kot smo se dogovorili, in da drugemu sporočimo, če bomo zamudili. To pomeni, da ne pošljemo SMS-a  »Tam bom čez 5 minut«, medtem ko se še prhamo.

Spolne meje, večina je telesnih, mednje pa spadajo tudi besede, izrečene v spalnici. Partnerji v zdravem razmerju se pogovarjajo tudi o tem, katere besede so jim všeč in katere ne, tako med spolnim odnosom kot v žgečkljivih sporočilih.

Objavljeno v reviji Jana, št. 28, 15. julij 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana