Arhiv Lokalno.si

Najbrž se mora roditi generacija ljudi v določenem okolju, da so potem kot celota izjemno ustvarjalni, inventivni in predvsem vsi družabni in med seboj prijatelji. To se je najbrž zgodilo tam okoli Šentlovrenca in Krtine tisti generaciji, ki imajo sedaj otroke malo preden gredo v šolo ali pa so v njej na nižji stopnji. O ustvarjalnosti in družabnosti te generacije je bilo tu – tudi kje drugje - že precej zapisanega (pohodi okoli KS, na Triglav, konjeniške prireditve, bolšji trg…). Tokrat bomo nekaj besed namenili še eni njihovi posebnosti: družinskemu kampiranju na Krtinskem otoku. Na prostoru kjer je tudi večina Krtinskih prireditev.

Kovačičev Grega, Jože Rajnar in še več drugih organizatorjev že tretje leto zapored želijo svojim najmlajšim pričarati in obuditi spomin na svoje in otroštvo številnih starejših generacij. Žal jim je do letos za družinsko kampiranje že nekaj let zapored ponagajalo vreme.

Kdo se še danes spomni iz otroštva ročnega grabljenja sena in večernega skrivanja v kopicah, v najstniških letih prvih dotikov deklet v dišečem senu, poletno štetje zvezd v dvoje v najbolj oddaljenem, pomečkanem kupu trave… Spanja v senikih, slastnih koruznih štokov, ki so jih generacije pekle med pašo in nadomeščali današnje »vroče pse« (hot doge) in pečenega krompirja v žerjavici namesto slanih čipsov in palčk.

Brez kakšne posebne propagande in zgolj z enim plakatom ter nekaj telefonskimi klici so člani Turistično konjeniškega društva Krtina zvabili na tridnevno kampiranje na Krtinski otok kar 15 družin iz okoliških krajev. Več kot dvajset otrok! V večernem pogovoru organizatorjev pa je že tekla debata, da bodo drugo leto povabili družine še iz širše okolice in iz drugih, bolj oddaljenih krajev, ter na osnovi izkušenj pripravili pisno predstavitev vsebine in namena kampiranja. Tudi s pomočjo pedagogov, je poudaril predsednik TKD Krtina Lojze Rajnar. Na osnovi dosedanjih izkušenj z organizatorji, bo obljuba zanesljivo izpolnjena. Že letos je bilo na štartu vse obetavno pripravljeno: pokošeno seno, drva, krompir, koruza…

Program je v naprej določen zgolj kot oblika in osnovna vsebina. Starši želijo pričarati otrokom radosti življenja v naravi, obuditi in jim prikazati svetlo plat nekdanjega otroštva, ko so bile za otroško delo (igro) na voljo zelo preproste zadeve: radoživi potok, ribe in raki v njem, preprosta brv, leskova palica na kateri je na navadni vrvici visel trnek, tek po naravi in skrivanje po goščavah… Program, upoštevaje nekatere današnje standarde, sproti oblikujejo skupaj starši in otroci. Jutri bo na programu brodenja po potoku, oblikovanje figuric iz temeniške gline, risanje družine… Brez televizije in računalnikov.

V petek zvečer, za tem, ko so postavili šotore in zakurili taborni ogenj, so najprej začeli peči koruzo, zakotalili nekaj krompirjev v ogenj in za najbolj lačne na palici popekli nekaj domačih klobas. »Najboljša je bila koruza, in krompir, in klobasa,« so najmlajši nekaterim dedkom in babicam, ki so jih obiskali v kampu, hlastajoče pripovedovali. Že v precej poznem večeru so se podali z lučkami na nočni pohod v okolico in po vrnitvi vsi – starši in otroci - utrujeni zaspali - ob glasbi čričkov.

Poročali bomo kakšno je bilo jutranje bujenje. Prišepnili so nam, da jih bo zjutraj zbudil z lovskim rogom lovec Velikološke lovske družine Jože Kovačič. Tudi o drugih dogodkih bomo objavili kakšno sliko in zapisali stavek ali dva. Nekaj je bilo ujeti, da imajo v najbolj oddaljenem delu tabora postavljene za starše »reprodukcijske« kopice. Ker so ugasnili vso javno razsvetljavo, o tem dogodku ne bomo mogli poročati. No, drugo leto morda, če bo zavoljo tega večja udeležba!

Galerija

Arhiv Lokalno.si