Arhiv Lokalno.si

V času dopustov se večina odpravi proti morju, nemalo pa je tistih, ki so jim bolj pri srcu lepote Slovenije. Če nas pot zanese na tolminsko, je tu kar nekaj kotičkov, ki so vredni ogleda. Nikakor pa ne smemo izpustiti ogleda idilične spominske cerkvice Svetega Duha na Javorci, ki je od Tolmina oddaljena slabih 10 km. Dostopna je po dobri, vendar mestoma izpostavljeni gozdni cesti nad koriti reke Tolminke.

Cerkvica je nedvomno najlepši spomenik 1. svetovne vojne na ozemlju Republike Slovenije, leta 2007 se je uvrstila med zgodovinske spomenike, ki nosijo znak evropske kulturne dediščine. Cerkvica je posvečena padlim avstro-ogrskim branilcem soške fronte, ki je v letih 1915-1917 zaznamovala te kraje. Nad vhodnimi vrati pretežno lesenega svetišča je napis:

Ta spomenik so med vojno zgradili pripadniki 3. gorske brigade, borbene enote 15. korpusa, v čast in spomin na njihove tukaj padle tovariše. Grajeno v času od 1. marca do 1. novembra 1916.

Objekt je zasnoval dunajski slikar in scenograf Remigius Geyling, tedaj nadporočnik, gradnjo pa je vodil poročnik Geza Jablonszky. Zgradili so jo avstro-ogrski vojaki, mojstri različnih obrti; iz kamenja obzidje in spodnji del, iz macesnovega lesa pa zgornji del konstrukcije. Z razgledne terase ob cerkvi se razgrinja pogled na veličastni Rdeči rob, očarljivo verigo tolminsko-bohinjskih gora ter zaobjame valovito mehkobo okoliških hribov s pastirskimi stanovi.

Nad vhodom v cerkev se dviga zvonik s sončno uro, grbom monarhije in napisom PAX (mir). Zunanjost krasijo tudi grbi dvajsetih dežel, ki so sestavljali Avstro-Ogrsko. V notranjosti je na hrastovih ploščah, ki simbolizirajo liste spominske knjige, po sistemu vojaške hierarhije vžganih 2564 imen na okoliških bojiščih padlih avstro-ogrskih vojakov, pokopanih na vojaškem pokopališču na Ločah pri Tolminu. Imena svojih na fronti padlih soborcev so vojaki vžigali v trde hrastove plošče s pomočjo razgretih kovinskih modelov črk in stiskalnice. Tri mesece so jih vžigali. Vojna je kruta in brezumna stvar. Marsikdo, ki je vžigal imena svojih mrtvih kameradov na začetku, je bil na koncu s svojim imenom na ploščo vžgan sam. Zapisali so ga v to soško knjigo mrtvih in njegovo ime je vojaško poravnano z drugimi ostalo zaznamovano na eni izmed tabel, ki se še danes v cerkvici listajo kot strani v knjigi.

Notranjost cerkve je secesijsko poslikan in dekorativno obdelan prostor. Prevladujeta modra in črna barva z zlatimi in belimi ornamenti. Na vsaki strani oltarja z mozaično upodobitvijo Svetega Duha kot simbola miru je naslikan velik angel.

Cerkev Svetega Duha že dolga desetletja oznanja mir, ki ga v tihoti te neokrnjene narave, kamor je umeščena, kar začutimo. Tišino zmotijo le glasovi kravjih zvoncev s prostranih pašnikov, ki se nahajajo v okolici. Zanimivo je, da še danes poleg glavne katoliške maše na binkoštno nedeljo v maju poteka tudi pravoslavna maša na Vidov dan. Nekoč so se sredi vojne vihre vanjo zatekali vojaki različnih veroizpovedi, ki so tu vsaj za trenutek pozabili na grozote vojne. Danes cerkvico obiskujejo ljudje z vsega sveta.

Skoraj stoletna, pretežno iz lesa grajena cerkev zahteva stalno vzdrževanje. Trikrat je bila temeljito obnovljena. Iz časa prve obnove s strani italijanskih vojaških enot leta 1934 je ohranjena plošča z latinskim napisom v prevodu: Preko pepela sovražnikov jeza ne seže.

Po drugi svetovni vojni je cerkev do druge obnove v začetku 80. let žalostno propadala, temeljito pa je obnovljena leta 2005.

Če nam čas dopušča, pa ob povratku spotoma obiščimo še Tolminska korita, ki so tudi vredna ogleda.

Vinko Kukman

Galerija

Arhiv Lokalno.si