Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

O Egiptu sem prvič slišal kot otrok, ko mi je mama pripovedovala, da sta sveta Jožef in Marija morala emigrirati iz Palestine v Egipt, da sta rešila življenje svojemu sinčku Jezusu pred hudobnim Herodom. (... tako kot še dandanašnji ljudje bežijo pred vojnami in hudimi vladarji ...). Kasneje so nam v šolah učitelji nekaj govorili o visoki kulturi starih Egpčanov, o njihovih vladarjih faraonih, o njihovih veličastnih grobnicah, imenovanih piramide, v katere so jih zapirali za posmrtno življenje ... Takrat se mi je zdel Egipt bajeslovna in zame nedosegljiva dežela. Toda napredek tehnike, s pomočjo katere lahko človek v enem dnevu obkroži Zemljo, predvsem pa po zaslugi mojega sina Milana, je Egipt postal zame dosegljiv..

Od leta 1999 sva s starejšim sinom Damjanom, ki proučuje mikroorganizme, skoraj vsako leto “odkrivala” jugovzhodni del ZDA. Z Milanom pa sva v letih 2009 do 2012, ko je on poučeval na francoski gimnaziji v Portlandu, 'raziskovala' pacifiško stran ZDA, še posebno zvezno državo Oregon, kjer je veliko sadovnjakov in gozdov, pa tudi ognjenik sv. Helene je tam blizu. V šolskem letu 2012/2013 pa je Milan poučeval na francoski šoli v Bombaju (Mumbaj). Med zimskimi počitnicami (februarja, ko je tam poletna vročina ...), ko sem ga tam obiskal, sva si izposodila večje motorno kolo ter z njim prekrižarila velik del južne Indije ter občudovala plantaže riža, čaja in raznih začimb. Ob robovih gozdov pa sva opazovala v naravi živeče slone, opice, divje prašiče in druge živali. Vmes pa sva pogosto srečevala – za njih svete, za nas pa navadne – krave, katerim so vsi spoštljivo dajali prednost. Sicer sem o tem več napisal v prejžmjih Zbornikih LIKUSa ...

Po dveh letih bivanja in dela v Sloveniji, je konec avgusta 2015 Milan odpotoval za eno leto v Egipt, kamor me je prav tako povabil na obisk. Za potovanje sem izbral mesec januar, ko je v Evropi zima. Vendar v Egiptu nisem občutil afriške vročine. Le za par stopinj je bilo manj hladno kot v istem času v Franciji ali v Sloveniji.

Egipt je država z najstarejšo civilizacijo ter najdaljšo zgodovino, ki je za človeštvo tako pomembna, da se je razvila posebna znanost, imenvana egiptologija. Ne bom našteval podrobnosti in ponavljal to, kar je gotovo vsak izmed nas slišal v šoli ali v kakšnih zgodovinskih reportažah na televiziji.

Samo kratek povzetek:

Egipt meri okrog en milijon kvadratnih kilometrov. Obdelovalne zemlje pa je samo 35.600 km2, od tega 23.000 km2 v delti reke Nil ter v 2 do 20 km širokem pasu ob Nilu, ki je v Egiptu dolg 1.200 km. Manjše obdelovalne površine so še v puščavskih oazah, kjer pridelujejo največ dateljne.

Doslej znana civilizacija Egipta sega do 3.200 let pred Kr. Okrog leta 3.000 p.n.št. naj bi legendarni kralj Škorpion, po imenu Menes ali Narmer (zgodovinarji še niso dognali, če gre za isto osebo ali za dve različni), ki je združil ljudstva, živeča ob spodnjen delu Nila, v eno državo ter ustanovil prvo dinastijo faraonov (kraljev). Temu je sledilo nekaj nad 30 različnih dinastij, vendar se je ta oblika vladavine ohranila kar tri tisočletja. V tej dobi je Egiptu vladal tudi kralj Pepi II., ki je imel najdaljšo vladarsko dobo. Oblast je prevzel, ko je bil star 6 let in jo ohranil kar 94 let.

Leta 528 pred Kr. so Egipt osvojili Perzijci in ga za skoraj 200 let priključili k svojemu imperiju.

Leta 336 se je 'pojavil' genialni Alexander Veliki, ki je kot sin grško-makedonskega kralja Filipa II. bil Aristotelov učenec. Na svojem slavnem bojnem pohodu je Alexader premagal Perzijce, nato pa zasedel vso jugozahodno Azijo vse do Indije. Osvojil oz. osvobodil je tudi Egipt. Na ta osvajalni pohod je razen vojščakov povedel tudi razne strokovnjeke (inženirje, obrtnike...), ki so med drugim ustanovili kar 34 mest z imenom Aleksandrija. Najznamenitejša med njimi je seveda egipčanska Aleksandija (ust. leta 331 pred Kr.), čigar število prebivalcev je že v prvih dveh stoletjih naraslo na tri-sto tisoč. To mesto ob Sredozemskem morju je kmalu postalo največje pristanišče ter kulturno in trgovsko središče. Razen dodatne civilizacije in grške kulture, so Grki Egiptu prinesli tudi svojo vladarsko dinastijo Ptolemej Lagides. Ti so Egiptu vladali tri stoletja in mu v tem času ne le vrnili nekdanji ugled ampak ga celo povečali.

Leta 31 pred Kristusom so Egipt zasedli Rimljani, ko je tu bila na oblasti lepa Kleopatra VII. Ta se je, razen vladarskih poslov z rimskimi cesarji zapletla tudi v ljubezenske odnose. Najprej je podlegla Cezarju nato pa Maku-Antoniju. Ko bi se morala podvreči tretjemu Rimljanu, Oktavijanu, je rajši storila samomor. S tem se je faraonska zgodovina Egipta končala. Za tem je Egipt štiri stoletja bil rimska provinca. Po razpadu rimskega imperija pa je dobro stoletje bil pod vplivom Bizanca.

Leta 642 so Egipt osvojili Arabci ter Egipčanom prinesli svoj arabski jezik, ki je od leta 799 edini uradni jezik Egipta. S tem je Egipt izgubil svojo prvotno identiteto in Egipčani so postali Arabci. Stari grško-egipčanski jezik se je delno ohranil le še v liturgiji krščanske verske skupnosti Koptov, ki predstavljajo le še okrog 10% Egipčanov. Velika večina je muslimanske vere. Posebno med mladimi in tudi med starejšimi intelektualci pa je vse več takih ki, namesto pripadnosti veri, ki ljudi razdvaja, rajši poudarjajo univerzalne vrednote kot so poštenost, pravičnost, resnicoljubnost, strpnost, ljubezen... V glavnem v Egiptu vlada ideološka strpnost. Občasno pa se še pojavijo fanatiki, ki menijo, da bog pripada njihovi veri in da potrebuje neko (materialno) kraljestvo na Zemlji.

V zadnjih 35-ih letih se je število prebivalcev Egipta podvojilo in jih je zdaj okrog 90 milijonov.

Egipčani se oblačijo zelo različno, zlasti ženske. Nekatere so skoraj popolnoma zakrite, druge pa sproščeno, a brez mini-krila, poudarjajo svoje ženske čare. Nikjer nisem opazil, da bi se kdo zaradi tega zgražal. Včasih ima človek občutek, da so ženske zapostavljene, posebno v državni upravi. Toda, kjer ženske niso enakopravne moškim, imajo prednost ... V javnih prevoznih sredstvih sem pogosto opazil, da so fantje oz. moški vstali in dali prostor ženskam.

Človek ima vtis, da so sedanje razmere v Egiptu podobne razmeram v povojnih socialističnih državah. V mestih so individualne ali celo razkošne hiše redkost. Šolstvo in zdravstvo sta brezplačna. Na splošno so ljudje do tujcev nekoloko zadržani, vendar ustrežljivi. Večje trgovine so urejene kot v Evropi - z oznako cene in izvorom blaga. Je pa zato nekoliko dražje. V manjših in obcestnih trgovinah, ki jih je še precej, pa je treba barantati ... Po mestih je zelo opazno pomanjkanje čistoče in reda. Posode za smeti so zelo redke in vedno prepolne, zato pa je tem več smeti in raznih odpadkov po cestah, pločnikih, parkih ... Za ogled lepo urejenih parkov je treba plačati vstopnino, ki je sicer zmerna. Nekdanji predsednik Naser, ki je islamske skrajneže držal v šahu in je bil Titov sodelavec v družbi neuvrščenih držav, je še vedno zelo priljubljen. Ko sem starejšemu redarju omenil, da sem Naserja v Ljubljani, na razdalji pet metrov videl osebno, mi je stisnil roko.

Preberite še ...

Tehnologija · Oglas

Mojster akcijske fotografije razkriva trike s pomočjo umetne inteligence enega najboljših telefonov na trgu

Za turiste je vsekakor zelo važen obisk kairskih muzejev, kjer so vidni pravi zakladi arheologije. 35 km jugozahodno od Kaira je arheološki kraj Sakkara, v čigar bližini je Džoserjeva piramida, ki je gotovo najstarejša stavba na svetu, ki je bila zgrajena s človeškimi rokami. Tu so tudi razvaline mesta Memfis, ki je bilo prvo glavno mesto antičnega Egipta. Na levem bregu Nila je predmestje Kaira, ki se imenuje Giza. Med Gizo in Libijsko puščavo je cela vrsta piramid, med katerimi so, ena poleg druge, Keopsova (visoka 145 m, vznožne stranice pa merijo 233 m), Kefrenova in Mikerinosova. Pred njimi ležijo znamenita sfinga in druge grobnice. Tu blizu je tudi muzej v katerem je 'barka', s katero so iz okolice Luksorja (750 km od Kaira) po Nilu vozili 2.500 kg težke bloke, s katerimi so gradili piramide.

Aleksandrija, ki je 220 km severno od Kaira, je polna muzejev, spomenikov in drugih arheoloških objektov, predvsem iz ptolenejsko-grške ter rimske dobe. Morda jih je celo preveč... Skoraj sredi mesta se nahaja zanemarjen velik rimski amfiteater. Sicer je ograjen, vendar 'neotesanci' čez žično ograjo odmetavajo razne odpadke in izgleda kot da je javno smetišče. V naši mladi (napram Egiptu) Evropi bi tak objekt skrbno vzdrževali in ogradili ter za denar razkazovali turistom. V Aleksandriji je okr. l. 250 pred Kr. bila zgrajena znamenita knjižnica v kateri je bilo zbranih nad 700.000 del takrat znane, predvsem pa grške kulture. Dve stoletji kasneje je ta knjižnica delno pogorela, kar je še ostalo pa so 700 let kasneje uničili vandalski okupatorji.. Od leta 2002 na istem mestu stoji nova, UNESCO-va knjižmica, v kateri je zbrano znanje z vsega sveta. Ogleda vredne in posebno za krščanstvo pomembne so tudi katakombe, kjer so se skrivali in tu bili tudi pokopani prvi kristjani, ki jih je dal preganjati in moriti rimski cesar Karakala. Pred Aleksandrijo, na otočku Faros, je leta 285 pred Kr. bil zgrajen 135 m visok svetilnik, ki je 15 stoletij služil svojemu namenu in je do 50 km daleč mornarjem kazal pot.

30 km vzhodno od Aleksandrije je pristaniško mesto Roseta, kjer so (med Napoleonovim pohodom na Egipt) leta 1799 našli bazaltno stelo (ploščata kamenina.), na kateri je (hkrati) napisan isti tekst v staro-egipčanskih hieroglifih ter v grščini. Na osnovi tega zapisa je 20 let kasneje francoski egiptolo Champollion prvi razbral hieroglife, nakar so lahko razbrali in prevedli še druge staro-egiptovske zapise.

Nedaleč od Aleksandrije je tudi kraj El Alamein, kjer se je od 23.okt. do 3. nov. 1942 odvijala najhujša tankovska bitka v drugi svetovni vojni. Tu so Nemci in Italijani doživeli popoln poraz in so se morali za vedno umakniti iz Afrike. Na vsaki strani je bilo uničenih okrog 500 tankov ter ubitih okrog 90.000 vojakov. Med žrtvami bi gotovo našli tudi imena Slovencev, ki so najprej prisilno služili v italijanski in nemški vojski, nato pa še v britanski.

Kdor hoče o vsem tem vedeti kaj več, naj pogleda v učbenike, prospekte, na internet ... Sicer pa to znanje o Egiptu ni dokončno, saj še pogosto odkrijejo kaj novega.

Še največ znamenitosti je 'baje' v okolici mesta Luksor, v čigar bližini so Tebe (od l. 1580 do 1085 pred n.št. bila prestolnica Egipta) ter dobro ohranjena 3500 let stara vas Karnak.

Pravim 'baje', kajti tokrat nisem imel sreče, da bi osebno videl te lepote iz davne preteklosti. Upam pa, da mi bo po sedanjih 82. še preostalo toliko časa, da si ogledam še to in morda tudi še kaj napišem ...

Galerija

Arhiv Lokalno.si