Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

FOTO: Vzpon na Goli vrh (1787 m)


A. Murgelj
25. 10. 2021, 12.20
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

_zzzzzgolivrh__01_.jpg
Arhiv Lokalno.si
_zzzzzgolivrh__05_.jpg
Arhiv Lokalno.si
_zzzzzgolivrh__04_.jpg
Arhiv Lokalno.si

Dianina informacija o turi na Goli (16.10.) vrh je bila kar prava dobrodošlica za mnoge. Ne bo prezahtevno, vremenska napoved je obetala, še prvi sneg bomo ''povohali'' v ravno pravi količini.

Jutro v naših dolinah je bilo že pravo jesensko, plastični strgalci za led z avtomobilskih stekel so bili prvi pripomoček, da smo se lahko dobili na zbirališču. V gostišču Pri jezeru na Jezerskem je jutranja kava še kako prilegla, nekaterim, ki niso pili zelenega čaja, je ob pogledih po zasneženih vršacih, nekaj toplega v roki kar prijalo!

Parkirni prostor pod Gorniškem centrom Dava Karničarja, kjer smo pustili pločevino, je bil še prazen; tudi ob našem sestopu ni bil kaj dosti zaseden. Kolovozna pot je takoj speljana v hrib, enako kot gozdna steza, okrepljena s koreninami za boljši oprijem podplatov. Enakomerno vzpenjanje je bilo prijetno za korake. Na Jenkovi planini smo bili med daljšim postankom nagrajeni s čudovitim pogledom po okoliških vršacih, ki so bili večina še zaviti v meglo, pobočja pa že solidno obsijana. Malo pod vrhom smo že naleteli na zaplate znanilca zime, ravno dovolj za kakšno kepo presenečenja. Vrh, poraščen s travo, resnično brez druge vegetacije, je bil pod severnim robom dodobra pobeljen in ozaljšan z macesni, ki so se že zlatili. Sonce se je prebilo skozi že razredčeno meglo na Grintovcu, vrhovi obeh ''ženščur'' in vseh drugih iz te kamnite gorske verige, so bil tako enkratno čudovit ambient.

Do Jenkove planine smo se spustili po avstrijski strani, kjer so ostanki snega segali nižje v dolino, kar nam je na razmočenem travnatem terenu malo otežilo hojo. V dolini smo se ozrli nazaj po prehojeni poti. Bukove krošnje gozdnega pobočja so žarele v jesenskih barvah, kot po scenariju je posamezen predel obsijalo sonce, kar je le še stopnjevalo navdušenje.

V Gostišču pri jezeru smo se okrepčali. Naj ne zveni kot plačana propaganda. Povsem resnično smo ga zapustili zelo zadovoljni zaradi bogate gostinske ponudbe, velikih krožnikov, ugodne cene, predvsem pa zaradi izredno prijaznega osebja. Povsem slučajna tema o sladicah se je razvila v dogovor za srečanje z ''analizo'' (''kremšnite od 17. leta dalje'' ), združene s kostanjem v začetku tega vikenda. Ni dvoma v uspeh, saj je temeljno izhodišče odlično.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.