Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

FOTO: Na izletu v neznano


Besedilo in foto: F. Vovk
1. 7. 2011, 13.40
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

Arhiv Lokalno.si
neznano-001

Arhiv Lokalno.si

Pohodniška skupina Društva diabetikov Novo mesto je za zaključek polletne sezone odšla 29. junija na izlet po znani deželi v neznano. Na avtobus je vstopilo 35 novih doživetij željnih pohodnikov. Po pozdravu in želji po lepem in uspešnem dnevu smo zapeli »Jaz pa pojdem na Gorenjsko« ….. in s tem je bilo že jasno, v katero smer nas vodi pot. Izkazalo se je, da med udeležence sploh ni prišla niti najmanjša informacija, kam gremo. Prav presenečena sem bila tudi jaz, ko sva se večer pred odhodom s prijateljico pogovarjali o izletu in me je vprašala, kako se naj obuje, sem ji rekla: »saj veš, ko sva tam hodili, je bilo veliko snega«. Prepričana sem bila, da je dešfrirala, kam gremo, pa se je izkazalo nasprotno.

… in odpeljali smo se proti Ljubljani, Kranju do Kranjske gore, kjer smo imeli prvi postanek za dopoldansko kavico. Nadaljevali smo pot do Planice, kjer smo izstopili, voščili našemu Petru za god, naredili prvo fotko in se seveda ob pogledu na skakalnico velikanko čudili, le kako hrabro srce imajo skakalci, ki se podajo iz take višine v globino. Nato pa smo odkorakali v Tamar. Sonce je pripekalo na vso moč. Imeli smo srečo, da je bila na trenutke senca, sicer bi bilo kar prehudo. Po dobri uri smo se pa že spogledovali z Jalovcem in v hladni senci počivali pred kočo. Lahko si mislite, kako je vsem prijala hladna pijača. Nazaj grede smo pogledali še slap Nadiže in ob prijetnem kramljanju je bila pot do Planice lažja in hitrejša.

Arhiv Lokalno.si

Radovednost nas je gnala še malo k sosedom. Podali smo se do Belopeških jezer. Sprehod pod Mangartom in ob jezeru je bil pravi balzam za dušo. Vračali smo se po isti poti v Slovenijo. Naredili smo še en postanek v Zelencih in se sprehodili do izvira Save Dolinke. In kaj smo potem še rabili drugega kot dobro kosilo, ki nas je čakalo v Trebnjem.

Ob slovesu smo ugotovili, da smo skupaj preživeli še en lep dan, v katerem smo odkrili spet nekaj lepot naše dežele. Zaželeli smo si prijetne dopustniške dni in sprehode »vsak po svoje«, 7. septembra pa nasvidenje.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.