Shutterstock

Mnoge vrste ptic pri dolgih selitvenih letih letijo v tesni formaciji, saj tako prihranijo energijo, podobno kot kolesarji v zavetrju. Potniška letala bi lahko uporabila podoben trik za manjšo porabe goriva. Biomimikrija – oponašanje narave - je v oblikovanju in inženirstvu stalno prisotna. Narava je pač nenadkriljiv mojster učinkovitosti, ki jo je razvijala in izpopolnjevala na milijone let. Tudi v letalstvu k njenim dizajnom človeštvo pogleduje že od nekdaj. Že renesančni mojster Leonardo da Vinci je bil obseden s sposobnostjo ptic, da letijo, kasneje so navdih pri njih iskali tudi Otto Lilienthal, Igo Etrich in bratje Wright, začetniki letalske industrije.

Prvi preizkus že letos

Leta 2019 se je podjetje Airbus vrnilo k študiju leta ptic s projektom "fello'fly", v katerem so preučevali, kako gosi med selitvijo varčujejo z energijo z letenjem v V-formaciji. Iz tega so razvili tehniko "izkoriščanja energije vrtincev", ki pomaga sledilnim letalom najti optimalno mesto za letenje v vrtinčastem toku vodilnega letala. Ugotovili so, da lahko s to metodo prihranijo od 5 % do 10 % goriva na let, kar je že prej izračunala ameriška vesoljska agencija NASA. Iz tega je izšel projekt Geese, ki ga je z 10 milijoni evrov podprl tudi evropski raziskovalni program za upravljanje zračnega prometa SESAR.

Shutterstock

Prejšnji mesec sta Delta Air Lines in Airbus napovedala, da bosta koncept "fello'fly" preizkusila tudi v praksi. V drugi polovici letošnjega leta nameravata preizkusiti manever "rendez-vous", pri katerem bosta dve potniški letali usklajeno leteli nad Atlantskim oceanom. Cilj je, da se letali približata na 1,2 navtične milje (2,2 km) razdalje, pri čemer bosta še vedno ločeni za varnostnih 1.000 čevljev (303 m) višinske razlike. Ta razdalja je bistveno manjša od trenutnih 3 do 5 navtičnih milj (5,5 do 9,2 km), zato bo prvi izziv preveriti, ali je možno zmanjšati razdaljo, ne da bi ogrozili varnost.

Pri čezoceanskih letih je trenutno na voljo zelo malo trajnostnih, razen trajnostnega letalskega goriva (SAF). Prihranek 5 % goriva na takem letu bi zato pomenil veliko zmago pri zmanjševanju emisij.

Prilagoditve za manjšo porabo

Manjšo porabo goriva in s tem tudi manj izpustov toplogrednih plinov si letalske družbe poskušajo doseči na številne načine. Delta, denimo, je lani prihranila 65.800 ton letalskega goriva s tem, da so priklopili letala na zemeljsko napajanje namesto delovanja motorjev na tleh, skrajšali pristajalno pot, namestili krilne konice za zmanjšanje zračnega upora in uvedli neprekinjeno vzpenjanje in spuščanje brez nepotrebnega poravnavanja letala. Vsaka rešitev, ki zmanjša porabo pride prav, saj je trajnostno gorivo, ki bo sicer nekoč morala biti ena od glavnih rešitev, zaenkrat drago, količine pa omejene. Zato ga letalske družbe ne uporabljajo prav veliko. Pri Delti količine sicer povečujejo, a še vedno predstavljajo manj kot 1 % celotne porabe goriva.

Airbus

Navdih za inovacije

Narava je navdih za raznovrstne potencialne rešitve tudi v letalstvu. Airbusov eXtra Performance Wing posnema ptičje krilo s tem, da lahko med letom spreminja obliko za večjo aerodinamičnost, Boeing testira premaze, ki kot pri listih lotosa preprečujejo oprijem insektov,. Lufthansa in kemično podjetje BASF pa sta razvila AeroShark, površinski film, ki posnema kožo morskih psov za manjši zračni upor in prihranek goriva.