Wikipedia

Radijski valovi iz vesolja bi lahko bili stranski produkt pogonov vesoljskih plovil – pogonov, kakršne načrtujejo in razvijajo tudi znanstveniki na Zemlji.

Solarna jadra

V zadnjih nekaj letih načrtovanja medgalaktičnih potovanj postaja vedno bolj verjetna možnost, da bi lahko tako visoke hitrosti dosegali ne z raketnim gorivom, temveč s tako imenovanimi solarnimi jadri. Ta »lovijo« fotone – ko jih ti zadenejo, se ustvari majhen sevalni-radiacijski tlak, ki lahko plovilo požene do visokih hitrosti.

Takšna jadra bi bilo mogoče poganjati tudi s površja našega planeta – z laserji. Čeprav svetloba nima mase, zadržuje energijo, ki bi na zrcalni površini ustvarjala potisk. A ker se naša galaksija vrti, bi se koncentrirana svetloba laserjev premikala po vesolju. Tako bi lahko nevede »zadeli« planet, ki ga morda poseljuje zunajzemeljska civilizacija in jim dali vedeti, da obstajamo. To je ena največjih pomanjkljivosti tega načrta, saj bi s tem razkrili svojo lokacijo.

Ti nenadni izbruhi radijskih valov, ki nas vsake toliko dosežejo, bi lahko bili še kako siloviti, če je – v primeru, da so njihovi stvaritelji res vesoljci – neka zunajzemeljska civilizacija našla način, kako proizvajati in usmerjati velike količine energije.