Unsplash

6. 7. 89: Moj rojstni dan se je začel zares čudovito: dobila sem uro in hlače, ki sem si jih neznansko želela. V šoli je bilo tudi super: Ana in Julija sta na moji mizi naredili srce iz gumi medvedkov, kupili pa sta mi uhane. Najboljše pa še pride: Simon mi je tudi dal darilo! Novo kaseto! Mislim, da je tudi on zaljubljen vame!

Danes zvečer je prišla na obisk botrca z novim fantom. Dobila sem karte za koncert New Kids on the Block! Potem pa smo še dobro jedli.

9. 7. 89: Včeraj sem imela zabavo. Čisto sem razočarana in žalostna. Zlobno in trapasto. Rečem lahko le: Simon, zame si mrtev! Kako sem se lahko tako zmotila? Lahko bi kar tulila.

13. 7. 89: Simon se je opravičil! Tako srečna sem - zdaj greva na sladoled 

Prvi poljub in ljubezenske težave, ki spadajo zraven

Vsa bolečina in velikanski občutki sreče. Vse to najde prostor v najstniškem dnevniku. Toda kako je potem pozneje v življenju, ko človek vsaj približno že ve, kam pes taco moli? 

Strokovnjaki so ugotovili, da vedno več odraslih žensk na novo odkriva pisanje dnevnika. Tudi vedno več terapevtov ugotavlja pozitivne učinke »samogovorov na papirju«. To pa ne pomeni, da je treba pisati le takrat, ko imamo težave. Obstaja veliko drugih dobrih razlogov, da redno poiščemo »prijatelja med dvema platnicama«.

Dnevno očiščevanje

V čisto običajnem dnevnem vrvežu pogosto pozabimo nase. Če si zvečer vzamemo nekaj minut (dovolj jih bo 10) in še enkrat premislimo o doživetem, si priborimo nazaj majhen, samo naš prostor in signaliziramo svoji notranjosti: pomembna si. Poslušam te.

Pri pisanju se znebimo potlačenih čustev in jih tako obvladamo. Tako najdemo primeren odmik od živce parajočih drobnarij in nato bolje uživamo v prostem času.

Velika vprašanja

Kdor piše dnevnik, razmišlja o sebi in svojem življenju. V tem pogledu gre tudi za najgloblja vprašanja: Kdo sem? Kam grem? Kaj se mi zdi pomembno? Vprašanja, na katera sicer verjetno nikoli ne bo dokončnega odgovora, a kljub temu takšna, ki nam pokažejo pot do več zadovoljstva.

Profimedia

V dnevniku se lahko odkrito dotaknemo tem le, če smo prepričani, da nepovabljeni ne berejo naših zapisov. Če vas to skrbi, poskrbite, da bo dnevnik dobro skrit. In seveda to intimno področje spoštujte tudi pri lastnih najstniških otrocih. Ja, še posebno takrat, kadar dvomite, da ne spoštujejo pravil in delajo neumnosti. Ne bi bilo lepo, da bi takoj naredili enako in prelomili pomembna pravila.

Samospoznanje

Če ste pri pisanju odkriti in ne olepšujete stvari, bo dnevnik kot ogledalo, v katerem se boste lahko opazovali. Je prostor, kjer se lahko soočimo s svojimi strahovi. Takrat odkrijemo svoje vrline in se spopademo s šibkostmi. Natanko to tudi predstavlja ljubezen do samega sebe: spoznanje resnice o sebi, ne da bi se zaničevali. Tudi v dnevniku si čim večkrat napišite kaj prijaznega!

Dejansko psihologi priporočajo, da v dnevnik vsak dan zapišete vsaj štiri pozitivne stvari, ki so se zgodile čez dan. Trenutke, ljudi ali lastne kreposti, za katere ste hvaležni!

Preberite tudi:

• Kako na vaše telo vplivajo čustva
• So emotikoni res nova nevarnost za mlade?
• 9 razlogov, zakaj je branje knjig tako pomembno

Najboljši namigi za pisanje

Začetek: lepa knjiga ali zvezek sta čudovit impulz za začetek pisanja. Poskrbite tudi za dobro pisalo. Ne pišite s svinčnikom, saj pisava z leti zbledi. Lahko pišete tudi na računalnik, a čar ni isti, tudi samo pisanje ni tako intimno. Posebej otroke spodbudite, da pišejo z roko, saj je to zelo pomembno za njihove ročne spretnosti in možgane. 

Vzemite si čas: ne, ne gre za nepotreben luksuz. Za pisanje dnevnika si lahko vzamete čas. Tudi če le posanjarite in nič ne zapišete.

Izumite svoj sistem: nikomur drugemu razen vas ni treba razumeti, kaj pišete. Lahko je zapisano pomešano, pomembno je, da imate pregled. Zdaj - in kasneje. Zelo pomembno: vsakič zapišite datum.

Najdite lasten jezik: pozabite, kaj ste se naučili pri slovenskem jeziku. V dnevnik lahko pišete, kakor želite. Seveda lahko tudi rišete ali nalepite slike ali …

Za zabavo: pisanje dnevnika mora biti zabavno in ne obvezen program. Če opazite, da čutite notranji pritisk, potem ga odpravite s smehom. Ali pa zapišite: »Haha, pravzaprav sem mislila, da se ga MORAM zdaj lotiti resno.«

Zastavljajte vprašanja: zapisovanje lastnih doživetij je čudovito. Če hočete iti še globlje, si lahko zastavite dodatna vprašanja, ki bodo prebudila vaše razmišljanje: Kaj me je danes najbolj zaposlilo? Zakaj? Zakaj sem rekla, kar sem rekla? Kaj bi rada spremenila?