Kako dobro lažete in ali prepoznate lažnivca?
Laž ima kratke noge in ni ga junaka med nami, ki ne bi vsaj kdaj pa kdaj izrekel kakšne neresnice, pa naj gre za belo ali debelo laž.
Konec koncev nas že od malih nog učijo, da vsega ne smemo povedati na glas, tudi vsakomur ne. A zakaj sploh lažemo, kako pogosto, o čem in kako uspešni ste v lovu za lažnivcem vi? Ob tem se večina niti ne zaveda, da gre laganje z roko v roki tudi s skrbjo za naše zdravje.
Ljudje lažemo, od kar obstajamo. V preteklosti laž je izvirala iz nagonske želje po samoobrambi in preživetju, zato nekateri pravijo, da so laži del človekove DNK. Laži, ki imajo podlago v človeški preračunljivosti in celo zlobi, pa so bolj »produkt« današnjega časa.
Razlogov za izrekanje neresnic je veliko, najpogosteje pa gre za težnjo, da ne bi nekoga prizadeli ali da ne bi poslabšali že tako neugodne situacije. Po mnenju strokovnjakov je pri tem naše najpogostejše vodilo strah. Lahko gre tudi za vzorec, ki prihaja iz otroštva in ga je zelo težko spremeniti, seveda pa so tudi taki, ki se zlažejo preprosto zato, ker so prepričani, da bodo dobili želeno stvar le, če bodo lagali.
O čem lažemo?
Na temo laži je bilo narejenih precej raziskav. Ena teh je pokazala, da najpogosteje lažemo o starosti, seksu in pitju alkohola. 36 odstotkov od 2000 vprašanih je potrdilo, da je v času dvorjenja bodočemu partnerju prikrilo svojo pravo starost. Starejši so se predstavili kot mlajši in obratno.
35 odstotkov sodelujočih v anketi je potrdilo, da ne marajo govoriti o tem, koliko alkohola konzumirajo. Pri tem mlajši radi pretiravajo in povedo, da so spili več kot so v resnici, starejši ljubitelji žlahtne kapljice pa kakšen deciliter raje zamolčijo.
Laži pri seksu pa se najpogosteje nanašajo predvsem na to, da partnerju zamolčimo, koliko spolnih partnerjev smo imeli pred njim. Moški število svojih partnerk radi povečajo, ženske pa kakšnega ljubimca raje zamolčijo.
Na lestvici najbolj pogostih laži je tudi hlinjenje bolezni, da izostanemo iz službe, prikrivanje prave telesne teže in poveličevanje svojih znanj v življenjepisu, ki ga priložimo dokumentaciji za novo službo.
Lahko se pozna tudi na zdravju
Na Univerzi Notre Dame v Indiani so psihologi ugotovili, da ljudje povprečno izrečemo 11 laži na teden, kar pomeni, da neresnico povemo vsaj enkrat do dvakrat dnevno. Test je preverjal tudi počutje in splošno zdravje ljudi, ki lažejo. Izkazalo se je, da skupina, ki je morala govoriti resnico bolj zdrava kot tista, ki je lahko lagala.
Vsi smo bili že kdaj pozorni na občutke, kadar smo izrekali laži … Pritisk, cmok v grlu, teža na ramenih, kepa v trebuhu, človeku težko pogledamo v oči … Ob vsaki laži se namreč poviša raven stresnega hormona kortizola, srčni utrip in krvni pritisk.
Ko smo pod stresom, se naše telo tudi težje brani pred nevarnimi bakterijami in virusi, naš imunski sistem je manj odporen, glavoboli so pogostejši, pojavijo se težave z menstruacijskim ciklusom, lahko pa pride celo do neplodnosti in težjih bolezni.
Tudi medosebni odnosi, v katerih so prisotne laži, so manj izpopolnjujoči in uspešni, kar vpliva na vsakega, ki je vanje vpet.
Kako dobri ste v lovu na lažnivca?
Večina ljudi misli, da so nadpovprečni, ko gre za lov na lažnivca, vendar raziskave jasno kažejo, da pri odkrivanju laži nismo boljši od meta kovanca – torej 50 proti 50 odstotkov. Nekoliko se ta odstotek sicer spremeni, ko gre za nam bližnjo osebo, ki jo zelo dobro poznamo, a tudi tu se lahko zmotimo. Za ljudi, ki jih imamo radi, namreč večino časa predpostavljamo, da govorijo resnico.
Seveda obstaja več načinov, kako prepoznati lažnivca in jih s pridom uporabljajo psihologi, vendar bo za splošno rabo dovolj nekaj uporabnih in praktičnih nasvetov.
Prvi je, da opazujete neverbalno komunikacijo. Kadar besede povedo eno, govorica telesa pa drugo, vselej verjamemo neverbalni komunikaciji.
Če želite vedeti, kako prepoznati lažnivca, morate znati poslušati!
Za razliko od pripovedovanja resnice pripovedovanje lažnih zgodb zahteva več domišljije za opis dogodkov, ki se niso zgodili, kot če smo v pripovedovanju iskreni. Tudi jezik je pri tem bolj izviren. Zgodba se pri laganju lahko hitro spreminja, saj se dodajajo informacije. Težko je namreč izmišljeno stvar enako ponoviti večkrat.
Bodite pozorni na višino glasu, ritem govora in strukturo stavkov, pa tudi na samopomirjajoče kretnje kot so dotikanje obraza, igranje z lasmi ali z gumbi … To počnemo nezavedno, kar je prikaz psihološkega nelagodja v realnem času.
Na drugi strani pa preveč očitnih kretenj ne vzemite za realno vrednost, denimo prikrivanje ust. To naredimo le, ko vidimo nekaj groznega ali pretresljivega, v ne tako šokantni situaciji pa kaže na gesto, ki ni spontan odziv, ampak načrtovan. Med laganjem prihaja tudi do t.i. čustvenih uhajanj. Lažnivec se lahko naključno začne smejati, vendar to ne bo zvenelo kot veselje. Zvoki, ki polnijo čas, so pogosti.
Opazujte oči. Beganje s pogledom ali preveč nenaravno stremenje sta lahko razlog za upravičeno sumičavost. Tudi pogled v levo lahko kaže na to, da oseba v možganih dostopa do področja kreativnosti – kar pomeni, da pravkar ustvarja zelo kreativno laž. Razširjene zenice so eden najbolj neopaznih, vendar najbolj ključnih indikatorjev, da oseba laže.
Ko ljudje lažejo, tudi manj govorijo o sebi in več o drugih. Tako se poskušajo psihološko odmakniti od laži, ki jo napletajo. Jim bo uspelo?
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
