Arhiv NTRC

Zadnja slovenska raziskava na tem področju, ki so jo opravili Ekologi brez meja, Pravična trgovina Slovenija in Focus, društvo za sonaravni razvoj, je pokazala, da Slovenci največ oblačil zavržemo zaradi dotrajanosti. »Razlog, da oblačila hitreje kot v preteklosti postanejo sprana, raztrgana ali spremenijo obliko, je v slabi kakovosti materialov oblačil iz trgovin s hitro modo. Teh je tudi v Sloveniji vedno več, kar potrjujejo tudi številke količin uvoženih oblačil,« izpostavlja Katja Sreš iz Ekologov brez meja. V Sloveniji največ tekstila uvažamo iz Nemčije, Avstrije in Italije, od neevropskih držav največ s Kitajske in iz Bangladeša. Povprečna cena na kilogram uvoženih oblačil je 25 evrov, medtem ko izvoženih 45 evrov, kar kaže na izvoz kakovostnih izdelkov in na uvoz manj kakovostnih.

Nekoč kakovostna

Po besedah Sreševe je raziskava še eden v nizu pokazateljev, kako zelo smo Slovenci cenovno občutljivi. »Naše nakupovalne navade so kratkoročne – raje večkrat letno ali celo mesečno posegamo po večji količini poceni oblačil, kar ima dolgoročne negativne posledice tako za naše okolje kot tudi za denarnice.« Vse to seveda kopiči velike količine odpadnih kosov garderobe. »Pri nas je še zelo živ spomin na kakovostna oblačila, ki so jih proizvajala tudi slovenska podjetja. Ta nikdar niso bila poceni, a so uporabna in v uporabi še danes. Prav ta odnos želimo ponovno spodbuditi z dejavnostmi, ki jih pripravljamo in izvajamo v okviru projekta Obleka naredi človeka,« pojasni Živa Lopatič, vodja Pravične trgovine v Sloveniji.

Z dnevom rabljenih oblačil

Učinkovita zaviralca hitre mode sta pametna potrošnja in ponovna uporaba, a se te smernice v Sloveniji še niso prijele v dovolj veliki meri, da bi lahko zaustavili naraščanje količin odpadnih oblačil. Kot ugotavljajo v raziskavi, je delež prodaje rabljenih oblačil v primerjavi z nakupom novih v Sloveniji leta 2019 znašal le 0,62 odstotka, še nižji je delež izposoje oblačil. Da bi se za slednje začelo odločati čim več ljudi, raziskava zajema več spremljevalnih dejavnosti. »Med drugim pripravljamo Dan v rabljenih oblačilih, ki ga bomo obeležili 23. aprila, ko vas bomo pozvali, da odprete svoje omare, pobrskate po njih ter si nadenete izmenjana, podedovana ali drugače rabljena oblačila. Najbolj učinkovit način zmanjšanja odpadkov je namreč prav podaljšanje življenjskega cikla oblačila,« še izpostavlja Lopatičeva.