Arhiv NTRC

Glede na slabo kakovost boste majico verjetno kmalu zavrgli in šli po novo. Vsak od nas naj bi v letu 2019 v povprečju zavrgel 12 kilogramov oblačil, medtem ko delež prodanih oblačil iz druge roke znaša manj kot odstotek. Odpadni tekstil predstavlja vedno večjo težavo, saj ga je vedno več in ga je težko predelati za ponovno uporabo. Osveščeni potrošniki vedo, kako grozljive posledice imata pridelava bombaža in tekstilna industrija za okolje in ljudi v nerazvitih deželah vzhoda. Rešitev sta pametna potrošnja in ponovna uporaba, na sistemski ravni pa so nujne spremembe, ki bi spodbudile ponudbo brezčasnih kakovostnejših oblačil. 

Akcija, kot je Dan v rabljenih oblačilih, ki so jo lani prvič izvedle tri nevladne organizacije, osvešča in spodbuja razmislek o tej problematiki. Izbrale so 23. april, ki je po njihovem mnenju najbolj primeren, saj je med dnevom Zemlje in 24. aprilom, ko se je v Bangladešu pred več kot desetletjem zrušila stavba, v kateri so predvsem ženske v slabih delovnih pogojih in za pičel zaslužek šivale oblačila za znane zahodne blagovne znamke. Umrlo je več kot tisoč ljudi.

Rabljeno je modno in ekološko

Ekologi brez meja, Pravična trgovina Slovenija in Focus, društvo za sonaraven razvoj, so se leta 2020 povezali v projektu Obleka naredi človeka, da bi ugotovili stanje na področju oblačil v Sloveniji (ponudba v trgovinah in količine tekstilnih odpadkov ter kaj se z njimi zgodi, ko pristanejo v zbirnih centrih). Po končanem projektu so zastavile nadaljnje dejavnosti, ena od teh je Dan v rabljenih oblačilih, ki izpostavlja pomen ponovne uporabe oblačil.

»Tekstil je kot odpadek že skoraj bolj problematičen kot plastika, saj lahko slednjo ponovno predelamo, pri odpadnem tekstilu pa ni primerne rešitve za ogromne količine oblačil, ki jih letno zavržemo. 90 odstotkov oblačil konča na odlagališčih ali v sežigalnicah,« povzema Katja Sreš iz gibanja Ekologi brez meja. »Toliko odpadkov nastaja zato, ker nam je na voljo hitra moda slabe kakovosti, oblačila se hitro uničijo in jih ni smotrno popravljati. Ob tem se je treba zavedati, kako nastajajo ta oblačila in kateri naravni viri so potrebni za to. Tekstilna industrija je druga največja onesnaževalka sveta, ima velik vpliv na okolje in ljudi, ki delujejo v njej,« opozarja sogovornica. »Ponovna uporaba oblačil rešuje več težav sodobne družbe: hiperprodukcijo, hiperpotrošnjo in hiperodlaganje.«

Fotografiranje v rabljenih oblačilih

Ker v Sloveniji ljudje premalo posegamo po oblačilih iz druge roke, so tri organizacije zasnovale Dan v rabljenih oblačilih. »Na ta dan smo želeli spodbuditi posameznike, da bi se oblekli v rabljena oblačila ali tista iz druge roke, starejša od pet let, se fotografirali v njih in fotografije objavili na družbenih omrežjih ter s tem spodbudili druge, da je takšen način dober in moden. Ugotovili smo namreč, da samo zgledi štejejo.«

Ta dan so umestili v Teden modne revolucije, ki tako kot slovenske organizacije izpostavlja nujo po ljudem in okolju prijazni modi, za kar so potrebne sistemske spremembe. Lani se je akciji pridružilo več kot 50 organizacij, objavljenih je bilo 220 fotografij posameznikov. Letos je prijavljenih 35 organizacij in ustanov iz vse Slovenije, ki se bodo z izmenjavami, okroglimi mizami in dejavnostmi na spletu pridružile dnevu. Sodelovali bodo tudi nekateri vplivneži, akcijo podpira tudi mreža Zero Waste Europe.

Preberite še ...

Novice · Oglas

Iščete novo banko? Izberite modro.

Rešitve obstajajo

Po besedah Katje Sreš je vzrok za razmah hitre mode in ogromne količine tekstilnih odpadkov v tem, da ljudem manjka zavedanje, da je tekstilna industrija velik problem. »Potrošniki bi radi čim več stvari za čim manj denarja. Potrebujemo tudi sistemske spremembe, večjo preglednost nad proizvajalci. V okviru projekta Obleka naredi človeka smo vse večje proizvajalce in zastopnike tujih blagovnih znamk v Sloveniji zaprosili za pojasnilo, kaj se zgodi z oblačili, ki ostanejo neprodana, a nismo dobili odgovora.«

Po njenem mnenju je rešitev v tem, da se oblačilom čim bolj podaljša življenjska doba. »Včasih so ljudje oblačila nosili desetletja, danes to ni mogoče. Prav je, da posegamo po kakovostnih izdelkih slovenskih proizvajalcev. V začetku je to morda večji finančni vložek, a dolgoročno je to veliko bolj ugodno, kot če stalno kupujemo poceni kose in jih mečemo stran.« Ob tem je pomembno tudi pravilno vzdrževanje oblačil, da so čim dlje uporabna.

Iz druge roke

Oblačila iz druge roke so prav tako odlična rešitev. »Včasih tako dobimo zelo kakovostne izdelke in to zelo poceni,« pravi Katja Sreš. A v Sloveniji je žal še vedno premalo razširjena navada nakupovanja v trgovinah z oblačili iz druge roke. Praksa menjave oblačil za otroke je zelo razširjena, a pri odraslih je še vedno tabu. Na srečo vedno več mladih posega po takšnih oblačilih in s tem odkriva svoj slog.

Foto: arhiv ŠCV in Veronika Savnik