Arhiv Štajerskega Tednika

Treba je vzgojiti sadike

Danes seveda vzgajamo samo sadike s koreninsko grudo. Resnično priporočam, da si vzamemo čas za pikiranje (ne presajanje), saj pikiranje močno vzpodbudi rast večjega števila stranskih koreninic, ki bodo lahko v suši poiskale in črpale več vlage.

Ko pikiramo, posadimo rastlinice globlje, kakor pa so rasle do sedaj, kar do kličnih listov. Tako bo koreninski sistem rastlin globlji in bo lahko poiskal in načrpal iz zemlje več hranil in več vode.

Sorte in kombiniranje na vrtu

Danes je veliko vprašanj, katere sorte, kaj bi priporočila. Z globalizacijo in vstopom v EU se je v Sloveniji pojavilo veliko število različnih sort in seveda predvsem hibridov. Vseh seveda ne morem več poznati. Zato bi napisala samo nekaj priporočil, kako pravzaprav izbirati.

Novejši hibridi so tolerantnejši (ne odporni) na številne glivične bolezni, ki v zadnjih letih delajo težave vrtičkarjem. Res pa je, da so naše stare, udomačene sorte, kot so jabelski pisanec, saint pierre in predvsem seveda volovsko srce neprekosljivega okusa. Sama še nisem srečala hibrida, ki bi bil tako okusen, kakor je saint pierre. Vendar je žal ravno volovsko srce, tudi njegova nekoliko izboljšana različica Val, najbolj občutljiva na krompirjevo (paradižnikovo) plesen in tudi črno pegavost (alternarijo).

Zato sama priporočam, da na vrtu vedno posadimo mešanico hibridov in sort. Sorte izberemo zato, ker jih imam najraje, so točno takega okusa, kakor si jih želimo. Vendar je treba računati, da bodo v primeru vlažnega vremena hitro propadle zaradi bolezni. Hibridi bodo zdržali veliko dalje, tudi njihov pridelek je višji, niso pa tako okusni. Če kupujete seme, potem tako poznate sorte (ali hibride), ki jih imate najraje. Če pa kupujete sadike pri vrtnarjih, vsekakor zahtevajte in si zapomnite ime sorte ali hibride za naslednje leto.

Kaj sadimo ali sejemo s paradižnikom

Paradižnik bo vsekakor bolje uspeval v družbi z baziliko. Zato je skoraj obvezen sosed ob rastlinah paradižnika ta »kraljevska« dišavnica. Naj povem, da je grmičasta bazilika, to je ta, ki jo sadimo tudi v balkonska korita, veliko bolj trpežna kakor tista z bleščečimi listi in jo najbolj poznate. Spomladi vsekakor med sadike paradižnika posejete solato berivko ali presadite sadike glavnate solate. Tako boste izkoristili prazen prostor, ki pa ga kasneje paradižnik potrebuje. Poleti lahko med rastline skrijemo cvetačo, ki ji odgovarja senca v vročih poletnih dneh. Prav tako bo zemljo odlično pokrila novozelandska špinača, pa še izredno koristna zelenjadnica je. V prvem letu boste seme kupili, kasneje se bo zasejala sama in jo boste samo presadili tja, kjer jo boste potrebovali. V jeseni pa lahko posejemo motovilec ali špinačo. Prav tako naj ob robu gredice, če le imate dovolj prostora, rastejo kapucinke. Te skromne lepotice so bile nekoč izredno velike in potrebovale so veliko prostora. Danes pa najdete tudi grmičaste sorte. Paradižnik pa se dobro razume še z bobom (a tega sejemo prezgodaj), bučkami, čebulo, črno redkvijo, kolerabico, kumarami, fižolom, radičem, peteršiljem, porom, mesečno redkvico, redkvijo, špargljem, zeleno, česnom, hrenom, špinačo, med zelišči pa so ob baziliki njegove dobre sosede borago, meta, koper, kapucinke, drobnjak, ognjič, rožmarin, žajbelj, timijan in melisa.

Preberite več v Štajerskem Tedniku