##IMAGE-3969517##

Brata David in Gorazd Per, člana novomeškega kolesarskega kluba Adria Mobil, ki skupaj z mamo Brigito živita v Dolenjem Kronovem, sta kljub mladosti požela že kar nekaj odmevnih uspehov. Že takoj sta poudarila, da brez podpore vodstva kluba in ostalega tima, ki je visoko strokovno podkovan, teh uspehov ne bi bilo. Klub jima nudi vrhunsko opremo: od koles, dresov, samega vzdrževanja in servisa, kar bi sicer pomenilo prevelik finančni zalogaj za njihov družinski proračun. Na svoj klub sta upravičeno zelo ponosna. David dirka že med člani in ga trenira Boštjan Mervar. Gorazd pa je zadnje leto med starejšimi mladinci. Njegov trener je Josip Radakovič.

Visokorasla mladeniča, ki sta si značajsko in po zunanjosti različna, postaneta neverjetno podobna, ko beseda nanese na kolesarstvo. 20-letni David zase pravi, da se rad zabava, uživa v smešnih stvareh in je redko slabe volje. Zna biti toleranten, a je tudi trmast v pozitivnem smislu. 18-letni Gorazd pa pove, da je zelo pedanten, natančen in organiziran, v nekaterih pogledih vztrajen, občasno pa tudi len. Pri obeh pa sem opazila neizmerno željo po uspehu in popolno osredotočenost na zastavljene cilje. Konec septembra sta se podala na svetovno prvenstvo v ameriški Richmond. Za Davida smo močno stiskali pesti 25. 9., za Gorazda pa dan kasneje.

Kdaj in zakaj sta se pričela ukvarjati s kolesarstvom?

David: Aktivno in bolj resno sem se začel ukvarjati s kolesarstvom junija leta 2007. Že kot otrok sem s sovrstniki na vasi ogromno časa preživel na kolesu, cele dneve smo se vozili okoli. Predvsem pa me je prevzela kolesarska dirka, ki je vodila tudi mimo Prinovca in smo jo otroci šli gledat. Hitrost, s katero so kolesarji drveli mimo, me je navdušila. Tudi moj prijatelj Uroš Beg je takrat že treniral kolesarstvo, pa je še mene začelo zanimati. Kot 12-letni fant sem se eno popoldne poskusno pridružil varovancem trenerja Sandija Papeža in ostal…

Gorazd: Jaz pa sem pričel trenirati eno leto kasneje, v začetku leta 2008. Do takrat sem pridno hodil v glasbeno šolo, igral sem diatonično harmoniko. (Harmoniko je igral pred kolesarstvom tudi brat David.). A ko sem okusil prve treninge, me je kolesarstvo močno pritegnilo, saj je tu ogromno dinamike. Predvsem pa sem želel po bratovih stopinjah, saj je že takrat pridno treniral in žel številne uspehe.

Kaj je pri kolesarjenju tisto, kar je vama najbolj všeč?

David: Tu se sprostim, pa seveda predvsem adrenalin.

Gorazd: Ko gledam kolesarske dirke po televiziji, si vedno močno želim biti tam zraven, v centru dogajanja.

Kako poteka vajin dan?

David: Oktobra se mi bo pričel študij na Fakulteti za varstvo okolja in komunalo v Novem mestu. Za študij v Novem mestu sem se odločil, ker menim, da bom lažje usklajeval študentske obveznosti ter mojo športno pot.

Trenutno, ko imam še počitnice, pa pričenjam treninge ob 9.30. Okrog štiri ure sem na kolesu, pridem domov, imam kosilo, počitek. Nato rad tudi kaj postorim doma okoli hiše, na primer pokosim travo.

Gorazd: Obiskujem 4. letnik kemijske šole, tako da sem dopoldneve v šoli. Vstajam ob 5.30, redno zajtrkujem, grem na avtobus in sem nato pri pouku. Okrog 14. ure pridem domov, imam kosilo. Popoldne preživim kake tri ure na kolesu. Po treningu opravim obveznosti za šolo, kadar je to potrebno, malo časa preživim tudi za računalnikom. Pred spanjem še opravim vaje za raztegovanje in nato sledi zaslužen počitek.

Kako je pa s prehrano?

Gorazd: Hrana se ne razlikuje kaj dosti od običajne. Paziva, da pojeva veliko beljakovin, ogljikovih hidratov in zelenjave ter čim manj maščob in sladkarij.

V pogovor se je vmešala še mama Brigita in povedala, da si fanta še največkrat sama skuhata kosilo, saj nje takrat še ni doma. Včasih jima kaj zjutraj pripravi, a dokončata sama. Oba sta velika gurmana, nič nista izbirčna glede prehrane. Skupaj pojesta ogromno količino hrane, primerno za 6 oseb. V smehu je povedala, da če bi razdelili en obrok na tri enake dele, bi dve tretjini pojedel Gorazd sam, ostalo tretjino pa si razdelita skupaj z Davidom. Ko je v teku kolesarska sezona, pazita, da se zdravo prehranjujeta. Sicer David uživa v domači hrani, kot je močnik, ješprenj, vampi, rad si postreže tudi s pico in čevapčiči. Gorazd pa ima rad »šmoren«, palačinke, žgance in polento, prisega pa tudi na mehiško in morsko kuhinjo. Tortilj pa mama ne napeče nikoli dovolj, oba jih obožujeta.

Imata kakšen poseben ritual, ki ga uporabita pred pričetkom tekme?

David: Nimam kakšnega posebnega rituala. En dan pred tekmo počivam in pazim, da pojem več energetske hrane. Na dan tekme pa eno uro pred štartom dobim številko, malo pokolesarim za ogrevanje in to je to. Kadar pa gre za večje ali oddaljene tekme, pa se tja odpravimo dva dni prej. Drugače pa je, kadar vozimo kronometer (razdalje na čas). V tem primeru moraš biti maksimalno ogret, saj ko štartaš, moraš takoj začeti voziti »na polno«. Takrat se ogrevamo na ergometru, plan ogrevanja pa je odvisen od vsakega posameznika, pač kakor mu odgovarja.

Gorazd: Jaz pa že nekaj dni pred dirko natančno naštudiram progo. Vedno hočem tudi podrobno vedeti, kje in kdaj bo dirka ter s kom bom tekmoval. Tu sva si z Davidom zelo različna, saj se on s temi stvarmi ne obremenjuje. Včasih šele tik pred zdajci pridobi potrebne informacije. (David pri tem doda, da pa vedno le-te pridejo pravočasno). Drugače pa podobno: pomembna je prehrana pred tekmo. Če je večja dirka, se tja odpravimo dan prej, na klubske pa na isti dan. Pri kronometru grem že zjutraj malo na kolo, nato pa se ogrevam po svojem planu.

Kdo je vajin zgled v športu in sicer v življenju?

David: Ne morem izpostaviti samo enega. Zdaj, ko sem mlajši član članske ekipe, je v ekipi veliko dobrih in izkušenih kolesarjev. Vesel sem, da mi kaj svetujejo, včasih tudi prijateljsko kregajo, če ga kaj polomim. Moram reči, da sem se veliko naučil od njih.

Gorazd: Moj cilj je slediti starejšemu bratu Davidu, ki je vedno imel dobre rezultate. Rad poslušam njegove nasvete, kot seveda tudi od trenerja.

Pri tako garaškem športu kot je kolesarjenje, je sigurno potrebna motivacija za dolgoročni napredek. Kako se motivirata?

David: Vedno je pomemben cilj, ki si ga zadaš. Že novembra pričnemo s treningi za novo sezono, najprej gorsko kolo, nato fitnes itd. Nato si zberem cilj v glavi: katera dirka je tista, za katero se splača garati, da bom takrat maksimalno pripravljen, da bom lahko dal vse od sebe in na koncu uspel.

Na treningu se »matraš«, da se lahko na dirki še bolj!

Gorazd: Rad brskam po različnih spletnih straneh, berem o dosežkih drugih kolesarjev, njihove intervjuje in izjave. Vedno želim, da bi pisali tudi o meni in to me žene ter motivira. Moj letošnji cilj je bil uvrstiti se v reprezentanco na svetovno prvenstvo, zdaj pa hočem, da bi bili vsi z menoj zadovoljni.

Kaj še rada počneta poleg kolesarjenja?

David: Zelo me veseli fizično naporno delo kje zunaj, na kmetiji, v vinogradništvu. Z veseljem delam s stroji. Seveda sedem tudi za računalnik, rad pa imam tudi motokros.

Gorazd: Večino prostega časa, ki ga res nimam veliko, sem rad za računalnikom.

Kakšne so želje in pričakovanja za prihodnje?

David: Pred mano je svetovno prvenstvo v Ameriki. Vem, da smo vsi dobro pripravljeni, vendar tudi če si najboljši, ne veš, kako bo. Odvisno je od dnevne forme, same pozicije za napad, padcev itd. Želel sem si uvrstitve v reprezentanco, v zadnjem obdobju sem bil dober. Točen rezultat je težko napovedati, vendar vem, da lahko dobro dirkam. Odvisno je pa tudi od proge, kako mi bo ustrezala.

Gorazd: Zadovoljen bi bil, če bi prišel med prvih 20, morda lahko nanese tudi kaj več. Seveda, vse je odprto: počutje tistega dne, dnevna forma. Cilj, da se uvrstim na svetovno prvenstvo, sem si zadal že na začetku sezone. Imel sem veliko dirk, kjer sem bil dober. Uspel sem na evropskem prvenstvu pred štirimi tedni, pridobil sem si samozavest in sem prepričan, da lahko dosežem dober rezultat. Progo sem pa že naštudiral in mi ustreza.

In še za konec, kaj vama je kolo sploh dalo?

David: Predvsem red, disciplino in delovne navade. Pa tudi življenjsko spoznanje, da če hočeš kaj doseči, je treba trdo delati.

Gorazd: Zadovoljstvo.

Najpomembnejši dosedanji uspehi:

David: 

-       državni prvak v kategoriji mlajših članov do 23 let (2015)

-       3x zaporedoma državni prvak v kronometru (2012, 2013, 2014)

-       14. mesto na evropskem prvenstvu v kronometru med mlajšimi mladinci (Goes, Nizozemska, 2012)

-       20. mesto na svetovnem prvenstvu (Valkenberg, 2012)

-       zmagal dirko za svetovni pokal med mladinci (2013)

-       zmagal dirko po Zgornji Avstriji (2013)

Gorazd:

-       10. mesto na mladinskem evropskem prvenstvu v Estoniji (2015)

-       3. mesto na etapni dirki za svetovni pokal za mladince v Luxembourgu (2014)

-       6. mesto na etapni dirki za svetovni pokal na Češkem (2015)

-       državni podprvak v kategoriji starejši mladinci ( 2015)

-       državni prvak med mlajšimi mladinci (2013)

-       državni prvak v kategoriji dečki A (2011)