Mirko Silan

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Velika stara drevesa so svoja telesa večinoma več kot zmožna uravnavati sama, zato je miselnost, da jim moramo ljudje vedno pomagati, v veliki meri znak našega antropocentrizma. Ta največkrat vodi v nepotrebno in škodljivo ukrepanje, katerega cilja sta predvsem naša varnost in ugodje. Saj poznate tisto ponarodelo: »Jeseni z drevesa odpada listje, ki nam maši odtoke, zato mu moramo zmanjšati krošnjo.«

Včasih pa vendarle naletimo na izjeme. Tako je bilo tudi glede lipe na Brezovi Rebri pri Dvoru. S sosedo, prav tako lipo, sta pomembna drevesna naravna dediščina Suhe krajine. Stari verjetno več sto let sta s svojo velikostjo in mogočnima telesoma pomemben habitat za številne organizme, s čimer pomembno prispevata k ohranjanju biotske raznovrstnosti v prostoru. Poleg naravne vrednosti imata tudi pomembno estetsko in krajinsko vlogo. Z impozantno podobo oblikujeta prepoznavno veduto prostora. Sta tudi pomembna izobraževalna točka, saj opozarjata na pomen varovanja drevesne naravne dediščine in vzdržnega ravnanja z naravo.

V večjo lipo je konec avgusta 2024 udarila strela, ki je v njenih izvotljenih udih povzročila požar. Gasilci so jo gasili kar trikrat, saj se zaradi izvotljenosti obsega požara v njej pri prvi intervenciji ni pravilno ocenilo. Strela in ogenj sta precej poškodovala prevodna tkiva štirih od petih vrhov. V njeno krošnjo smo v preteklosti zaradi zagotavljanja varnosti ceste in bližnje hiše sicer vgradili različne povezave krošnje, ki so se prav tako poškodovale v neljubem dogodku.

V letu 2025 smo njeno stanje na Zavodu za varstvo narave redno spremljali in drevo vključili v načrt naravovarstvenih akcij v letu 2026. Spomladi 2026 so sicer bili živi še vsi njeni vrhovi, vendar je bilo na obeh najbolj poškodovanih že vidno hitro napredujoče umikanje (sušenje) vrhnjih delov krošnje. V začetku julija 2026 so arboristi Arboretuma Volčji Potok na lipi izvedli varstveno krajšanje odmrlih delov krošnje in zamenjavo dotrajanih in poškodovanih povezav v krošnji. S tem so razbremenili žive dele drevesa in pred poškodbami zavarovali njegove vitalne spodnje dele.

Drevo zdaj okreva, zato je še pomembnejše, da vanj in v njegovo rastišče ne posegamo po nepotrebnem, saj bosta le tako sestri na Brezovi Rebri razveseljevali tudi naše zanamce.