Šeškovi rdeči vragi so angelčki v primerjavi s tistimi s severa
Bili so Bengan boys. Bili so les experts. Danes rokometnemu svetu vladajo rdeči vragi s severa.
Svetovni in olimpijski prvaki so si naposled, po 14 letih ‘suše’, pokorili še Evropo. Kdo jih lahko ustavi, se sprašuje rokometni svet. Ne danes, ne jutri, temveč v naslednjih petih, desetih letih.
Zlata švedska generacija pod vodstvom Bengta Johanssona s Staffanom Olssnom, Magnusom Wislanderjem, Stefanom Lövgrenom, Ljubom Vranješem in drugimi legendami je bila strah in trepet nasprotnikov v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja in na uvodu novega tisočletja. Za njo so prišli sloviti francoski les experts z Nikolo Karabatićem, Thierryjem Omeyerjem, Danielom Narcissom, Lucom Abalojem …
A tako dominantne sile v svetovnem rokometu vsaj v njegovih sodobnih časih, kot so dandanes in v zadnjih letih rdeči vragi z Danske, bržkone še ni bilo. Rdeči vragi Benjamina Šeška, ki v zadnjem času pustošijo po Angliji, so angelčki v primerjavi z rdečimi vragi Mathiasa Gidsla, Simona Pytlicka, Emila Nielsna ...
Izjemna serija
Začetek izjemne dinastije približno sovpada s slovesom najsijajnejše francoske generacije, čeprav so ji njeni nasledniki z Diko Memom na čelu vmes še uspevali kljubovati. Z olimpijskim zlatom v Tokiu leta 2021 in naslovom evropskega prvaka v Nemčiji leta 2024 so Francozi pravzaprav preprečili popolno nedotakljivost Danske v tem obdobju.
S fantastičnim nizom je četa Nikolaja Jacobsena začela prav v Herningu, prizorišču tudi tokratnega slavja, leta 2019 z naslovom svetovnega prvaka. Prestola Danska odtlej ni zapustila – slavila je tudi na prvenstvih v letih 2021, 2023 in 2025. Vmes je na olimpijskih igrah v Parizu z zmago nad tudi tokratno finalno tekmico Nemčijo osvojila olimpijsko zlato, da bi letos pred domačimi gledalci potrdila popolno vladavino še s prvim naslovom evropskega prvaka po letu 2012. Ko Hansna in Landina nihče ne pogreša.
Se sploh kdo spomni, da sta se vmes poslovila nesmrtna Mikkel Hansen in Niklas Landin? Kakorkoli se to sliši – Danska ju na igrišču ne pogreša.
Kako bi ju, ko pa je prvega v vlogi glavnega igralca Danske in sveta še v njunih skupnih časih zamenjal Mathias Gidsel, ob tem ko je dolgolasega princa na levem zunanjem položaju neposredno zamenjal Simon Pytlick. Ali za Hansnom naslednji najboljši levi zunanji na svetu. Najboljšega vratarja svojega časa je nasledil najboljši vratar sveta sedanjosti Emil Nielsen. Če ta slučajno ne brani, kot da ni s tega sveta, pa(č) Jacobsen med vratnici pošlje njegovo super zamenjavo Kevina Møllerja, kot v finalu proti Nemcem.
Samo zlato še šteje
No, Mozart, Beethoven in Bach imajo v svojem orkestru rokometnih genijev še Freddieja Mercuryja in celotno zasedbo Beatlesov, dandanes skupaj igrajo tako mo(go)čno, da lahko njihovi tekmeci le plešejo po njihovih notah.
“Vedno, ko igramo, ljudje pričakujejo od nas zlate kolajne. Bili smo pod ogromnim pritiskom. A zdaj imamo vse tri trofeje. Odigrali smo izjemen turnir, mogoče malo manj prepričljiv kot kakšnega prej, toda smo na prestolu. To je najpomembneje,” je črto potegnil najkoristnejši igralec evropskega prvenstva na Danskem, Norveškem in Švedskem Mathias Gidsel. Gospod MVP
Njegov življenjepis je impresiven, pa bo v nedeljo napolnil komaj 27 let. V najboljšo postavo turnirja je bil izbran na osmem velikem tekmovanju zapovrstjo. Prvič leta 2021, ko je še globoko v senci Mikkela Hansna stopil na veliki oder in osvojil svoj prvi naslov svetovnega prvaka. Odtlej je vzel pet nagrad za MVP turnirja, petkrat je bil (tudi) najboljši strelec, bil je rokometaš leta 2023 po izboru IHF, v sezoni kasneje najboljši strelec lige prvakov in najkoristnejši igralec bundesligaške sezone … Na letošnjem Euru je postavil rekord po številu doseženih golov, štel je do 68. “Ko bom star, bom moral dokazovati svojim otrokom in vnukom, da sem bil uspešen rokometaš. Ti rekordi in kolajne so dober dokaz,” se je zvezdnik Füchse Berlina namuznil po novem podvigu.
Z njim, Emilom Nielsnom (28), Simonom Pytlickom (25), Thomasom Arnoldsnom (24), Madsom Hoxerjem (25), Emilom Jakobsnom (28), Lukasom Jørgensnom idr. ima Danska še spektakularno (ne samo bližnjo) prihodnost. Vsaj tja do leta 2030 bo morala opozicija na čelu z Nemčijo in Francijo pripraviti nekaj resnično posebnega, da bi jo sklatila s prestola.
