Kostanjeva konjenica od Gombišč do Moravč in nazaj
V času, ko zori kostanj, se Finfarji, konjeniki, ki se imenujejo tudi bratovščina Finfarjev (po znamenitem slovenskem »fünf« konjeniškem polku v avstroogrski monarhiji) ter so neformalno združenje konjarjev, odpravijo po 'neznanih' poteh dolenjskega prostora. Jedro Finfarjev, ki vodi in organizira to veliko prireditev, sestavlja Veliki svet, katerega člani so nadvojvoda Roman Kovačič in vojvode Zofka in Tone Klinc, Borut Kovačič, Tomaž Špendal in Dušan Babič. Čeravno pravijo, da so neformalno združenje, pa so že pred leti temeljito opisali kaj in kdo so Finfarji, kaj in kdaj kaj počnejo ter s posebej odebeljeno pisavo poudarili, da se ne gredo politike, jim je pa tembolj za ohranjanje slovenskega konjarstva in nasploh kar je pri nas narodnega ter tradicionalnega.
Letos so svojo pot začeli v sobotnem jutru na Gombiščah, kjer se je zbrala pisana druščina ljubiteljev konj iz vseh vetrov Slovenije, pridružil pa se jim je celo par iz Italije. Sobotno jahanje so zaključili v Moravčah.
Že na Gombiščah, kjer so na prostoru tamkajšnjega konjeniškega društva, soorganizatorja, simbolno posadili kostanj, jih je bilo skoraj 60. Do cilja se jim je pridružilo še precej jezdecev, pa tudi okoliških vozarjev. Pot jih vodila čez vinsko gorico Medvedjek, nato čez Veliko Loko, v Kamnem potoku pa so prestopili Temenico in železnico. Nad Kamnim potokom so zavili v gozd proti Račjemu selu, od koder so jahali po asfaltu do Blata, ob tamkajšnjem ribniku privezali in napojili konje, sebi pa privoščili okrepčilni krompirjev golažem ter kakšen kozarček cvička za razmajane sklepe pod toplarjem pri Florijanu.
Tudi na Blatu se jim je pridružila velika skupina konjerejcev. Vsi skupaj pa so nadaljevali čez obe Ševnici, se vzpeli čez Roje in nato spustili do Abolnarja, kjer so postali samo za »en« požirek. Vzpon na tlako je bil prijeten, še bolj prijetno pa je bilo pri Čebetu, kakor pravijo domačiji Grm na vrhu vzpetine. Zelo prijetna družina, ki se ukvarja tudi s konjerejo, je postregla, da se je šibila miza. Tembolj je bilo veselo, ko je meh raztegnil mladi sosed Leon. Tam bi se zadržali precej dlje, če jih ne bi čakala obveznost.
Zanimivo je bilo prisluhniti Italijanki, ki je sodelovala na Kostanjevi konjenici. Dama se enostavno ni mogla načuditi organizaciji in predvsem ljudem, ki so bili na vsakem koraku prijazni in sprejemali dolgo povorko konj kot, da so najožji sorodniki (bratje in sestre = fratello e sorella). »Aha, zato se imenujete bratovščina, ker se vsi tako dobro razumete,« si je razložila dogajanje.
Iz Tlake do Gabrovke so jahali po stari cesti, ki so jo nekoč uporabljali vsi šolarji in »tlačani«, ko so hodili po opravkih v ta kraj, središče nekdanjega gospodarskega in kulturnega življenja sosednih krajev. Danes omenjeno pot, razen konjenikov, komaj še kdo najde. V Gabrovki so se jim pridružili še vozarji iz Radohove vasi, od koder so se vsi v dolgi povorki odpravili do Moravč.
V Moravčah (vse se dogaja na prostoru cvetličarstva in konjereje Klinc), se je začelo druženje s posebnim programom. »Veliki svet Finfarjev« je med članstvo protokolarno sprejel dva nova Finferja, ki sta se zaobljubila, da bosta delala po »postavah, ohranjala tradicijo ter čuvala čast in ponos Finfarjev«. Po uvodnem ceremonialu so imeli v zabavnem, programu še kovanje podkev, vožnjo gnoja v »karolah« med ovirami (gnoj so tokrat predstavljali ljudje), ter se ob zvokih ansambla tudi zavrteli. Smeha je bilo veliko več kot za gnojni voz.
Prespali so po rastlinjakih in senikih. Predvsem je zanimivo, da v nedeljo zjutraj nihče ni kazal slabe volje in kislega obraza, ali stokal, da je spal slabo. Zajtrk s klobaso je bil po »umivanju« zob, obilen. Ljudje si niti ne predstavljajo, koliko jajc je moral ubiti za zajtrk Finfarski nadvojvoda, da so jih spekli za vse.
Po snemanju prapora in pospravljanju (za seboj) so odjahali nazaj proti Gombiščam ter prejahali pot čez Poljane, se na Primskovem pri tamkajšnjem Finfarju Borutu odžejali, Bratnice, Žubino, Veliki Gaber, Zagorico pri Velikem Gabru (tudi tu jih je postregel konjar Jože), do zaključka na Gombiščah.
Kostanjeva konjenica je nedvomno eden najlepših in največji konjarskih dogodkov v tem delu Slovenije in vsi, ki so že kdaj bili udeleženci tega dogajanja, se radi vračajo. Velikemu svetu in novim Finfarjem želimo, da bi tako – s tradicijo vred – ostalo!
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
