Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

FOTO: Planinsko druženje aktivnih članov PD Krka 2016


Valerija Vidmar foto: Ana Skobe
13. 9. 2016, 14.45
Posodobljeno
14. 09. 2016 · 10:51
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

img_7860_000.jpg
Arhiv Lokalno.si
IMG_7860
img_7861_000.jpg
Arhiv Lokalno.si
img_8255_000.jpg
Arhiv Lokalno.si
img_8386a.jpg
Arhiv Lokalno.si

Ob zaključku glavne planinske sezone smo tudi letos pripravili tradicionalno planinsko druženje. Odpravili smo se v sosednjo Avstrijo, kjer smo se povzpeli na Säuleck, 3086 metrov visoki vrh Velikih Tur.

Proti vrhu smo se začeli vzpenjati iz letoviškega mesta Mallnitz, do koder smo se pripeljali po dravski dolini mimo Špitala in naprej po Mölltalski dolini. Po strmi gorsko-hribovski cesti, za avtobus precej ozki in na nekaterih delih tudi relativno prepadni, smo se pripeljali na 1448 metrov visoko planino Dösner Alm, ki je bila izhodišče našega pohoda. Od tu je 30 udeležencev letošnjega druženja čakalo 1638 m višinske razlike pri vzponu in skupno 21 km hoje v obe smeri. Čeprav velja Säuleck za goro, ki je kljub zavidljivi višini razmeroma lahko dostopna, pa je navedena višinska razlika od udeležencev zahtevala sorazmerno dobro kondicijsko pripravljenost.

Vzpon smo začeli po zložni poti, ki nas je vodila po izjemno lepi gorski pokrajini s številnimi potočki in slapovi ter mimo jezera Konradlacke do našega prvega cilja, koče Arthur-Von-Schmid-Haus. Prijetno domača koča stoji ob idiličnem jezeru Dösner see na višini 2281 metrov, kamor smo ob prelepih razgledih na visokogorsko pokrajino in blagodejnemu žuborenju voda, ki gorskemu zraku vlijejo še dodatno svežino, prav vsi udeleženci povzpeli brez težav. Po opravljenih formalnostih s prijavo za nočitev, daljšem počitku in okrepčilu, nas je čakal vzpon na 3086 metrov visok vrh Säulecka. Nekaj udeležencev se je odločilo ostati pri koči in uživati ob jezeru, ostali pa smo izločili ne-nujno opremo iz nahrbtnikov in se začeli vzpenjati proti vrhu. Udobno travnato pot, ki se je v ključih vila do koče, je zamenjala bolj zoprna steza, ki vodi mimo in čez velike granitne ploščate kamnite bloke. Ker je bila pot v prvem delu zelo dobro označena, smo se razdelili v dve skupini. Pot sicer ni nikjer prepadna, vendar premikanje po ogromnih granitnih ploščah, še zlasti v zadnjem delu, kjer so bile markacije precej slabe in ne nujno na najboljših mestih za stabilen korak, zahteva od pohodnika precej pazljivosti, da ne sproži premik plošče ali nogo položi v vmesno razpoko. Pred zadnjim vzponom so se začeli na nebu nabirati temni oblaki, ki so prinesli celo par kapljic, zato smo malo pospešili korak. Uspešno smo prestopili mejo 3000 metrov in osvojili vrh, mnogi med nami prvič, zato je poleg fotografiranja in sledil tudi simboličen krst. Zaradi nepredvidljivih oblakov smo vrh kmalu zapustili, vendar nas je že hitro spet obsijalo sonce, ki nas je spremljalo potem vso pot nazaj. Preostanek dneva in večer smo preživeli v lepo urejeni koči v družbi gostoljubnih oskrbnikov, ki so s svojim pristopom in gestami, kljub ne povsem razumljivi besedni komunikaciji, dali vedeti, da smo zaželeni gosti.

Po nočnem počitku in jutranjih individualnih in skupinskih posnetkih naših fotografov nas je čakal le še spust v dolino, ki tudi za malce utrujene noge ni predstavljal poseben zalogaj. Z nepozabnimi spomini smo zapustili planino Dösner Alm, kjer nas je čakal avtobus in šofer, ki je poleg svojih službenih dolžnosti opravil z nami tudi vzpon do koče. Naše druženje smo zaključili s skupnim kosilom v Žirovnici na sončni strani Alp.

Preživeli smo čudovit vikend, se povzpeli na zavidljivih 3086 metrov, mnogi med nami prvič, med njimi tudi najmlajša udeleženka, 12-letna planinka, ki po prehojenih poteh sicer že sedaj prekaša marsikaterega starejšega planinca. Čas, ki smo ga preživeli skupaj, ni bil namenjen zgolj hoji, pač pa tudi medsebojnemu spoznavanju, saj je na tako dolgi poti potrebno veliko medsebojnega spoštovanja, podpore, vzpodbude in prilagajanja, da skupina lahko doseže zastavljeni cilj. Naša skupina ga je dosegla, za kar gre zahvala vodji pohoda Rozaliji Skobe ter ostalim vodnikom, ki so skrbeli za varen korak vseh pohodnikov ter vsem udeležencem, ki so pri tem sodelovali. Tovrstna druženja bomo nadaljevali na prihodnjih akcijah društva.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.