profimedia

Je edina plavalka, ki je osemkrat zapored na svetovnih prvenstvih osvojila medaljo v isti disciplini - 200 metrov prosto.

• Preberite še: Ajša Sivka: iz Slovenskih Konjic v zvezdniško ligo WNBA (Video)

Med največjimi dosežki Federice Pellegrini (36) so olimpijsko zlato iz Pekinga 2008 (Sara Isaković je bila srebrna), srebro iz Aten 2004 ter več svetovnih in evropskih naslovov, ob tem pa je leta 2009 postavila še svetovni rekord na 200 metrov prosto, ki je trajal kar 14 let. Poleg športnih uspehov je postala tudi simbol moči in vztrajnosti, saj je premagala osebne stiske, kot so motnje hranjenja in izguba trenerja.

Z vodo v žilah

Ali, kot so pri Gazetta dello Sport poetično napisali - Federicina zgodba je zgodba o deklici, ki se je rodila z vodo v žilah, in se je preoblikovala v epsko popotovanje – skozi uspehe, a tudi temne globine.

Julija bo Pellegrini sprejeta v plavalno hišo slavnih, zato je pred tem pomembnim dogodkom zelo odkrito spregovorila o svojem življenju, karieri, družini in hčerki.

Družina je največja sreča

"Družina je moja največja sreča," začne pripovedovati. "Morda ne bi zdržala tako dolgo brez staršev, ki so mi vedno stali ob strani."

Že kot deklica je začutila klic bazena – in imela srečo, da sta ji starša pomagala odgovoriti nanj. "Mama se je zbujala ob pol šestih zjutraj, da me je peljala na bazen, potem v šolo in spet na trening. A nikoli me nista silila v to, da moram biti najboljša."

profimedia

Najboljša pri petnajstih 

Kljub temu je bila najboljša. Pri komaj petnajstih se je že borila za olimpijsko medaljo – in jo tudi osvojila. A zlato je imelo svojo ceno.

"Srebro iz Aten 2004 je bilo prelomno. Nihče ni bil pripravljen na to – intervjuji, sponzorji, menedžerji … in potem so prišli težki trenutki: bulimija, panični napadi, izguba mojega trenerja Alberta Castagnettija."

Udarilo je življenje

To je bil čas, ko je življenje udarilo z vso silo. "Telo se mi je spreminjalo, jaz pa se nisem več prepoznala. Bila sem v kopalkah ves čas in pod nenehnim pritiskom. Mislila sem, da je samosabotiranje rešitev – dokler nisem dojela, da ogrožam tudi svojo kariero. To je bil moj preobrat."

Plavanje jo je rešilo

Zato danes brez oklevanja pove: "Plavanje me je rešilo. Večkrat."

Po smrti trenerja Castagnettija je hotela odnehati. "A prav ljubezen do tega športa me je vrnila v vodo. Tudi zato, ker bi si on to želel. Do zadnje tekme v Tokiu 2021 je plavanje vedno imelo prednost pred vsem: prijatelji, moškimi, zabavo … Bila sem resnično zaljubljena vanj. In sem še vedno."

Kako bi bilo danes?

Bi bilo danes drugače – v dobi družbenih omrežij? "Zdaj se objavi vse, nič ne ostane zasebno. In to me malo plaši. Če pomislim, koliko tračev je krožilo o mojih zvezah … danes bi bilo to še težje."

200 m prosto Rim

Ko pomisli na svojo kariero, ji v spominu izstopa ena tekma: "200 metrov prosto v Rimu 2009. Če bi imela današnjo glavo in takratno telo, bi lahko plavala še hitreje. Morda bi svetovni rekord zdržal dlje."

Trajal je štirinajst let. In ko je končno padel, je bila pripravljena: "Vedela sem, da se bo zgodilo na SP v Fukuoki 2023, zato sem tisti dan objavila, da sem noseča. Tako sem preusmerila pozornost – malo sem prehitela igro."

Hčerka je že v vodi

Danes svojo hčer Matilde že uvaja v vodo. "Strasti je treba prenašati naprej. Čeprav – najpomembnejše je, da se ukvarja s športom, katerimkoli. Matteo upa na tenis ali odbojko. Jaz sem pri plavanju razdvojena – se vidim, kako ji navijam s tribun, a vem tudi, kako težko je biti 'hči od ...'."

Mož, nekdanji trener

Z možem, trenerjem Matteom Giunto, sta dve leti skrivala svojo zvezo. "V Veroni sem ga skrivala v prtljažniku avta, da se izogneva paparacem pred bazenom. Bila sva diskretna in profesionalna. On še posebej – si je vzel čas, da je bil prepričan, da gre za nekaj resnega."

V bran mladi plavalki

V letu 2024 je stopila v bran mladi plavalki Benedetti Pilato, potem ko je končala četrta na OI. "Preveč smo osredotočeni na zdaj, na rezultat, brez širšega pogleda. V Benny se zelo prepoznam. Mislim, da še ni dojela svojega pravega potenciala. Ima glas – in z njim lahko spremeni pogled na ženske v športu."

Ne more prezreti femicidov 

Pellegrini ni ostala tiho niti, ko jo je Gino Cecchettin povabil, da postane del upravnega odbora fundacije, ustanovljene v spomin na hčer Giulio, ki jo je ubil njen fant. "Takoj sem rekla da. Italija je še vedno patriarhalna družba. To ne pomeni, da so vsi moški takšni, a ne moremo prezreti femicidov, kot je bil primer Giulie, ali jezika, ki ga uporabljamo. Nasilje nad ženskami se skriva tudi v “šalah” v garderobi. Živimo v času močne ženske revolucije – in močnejša kot je, večji je odpor. A koraka nazaj ne bomo naredile."

Plavalna hiša slavnih

Julija bo Federica Pellegrini sprejeta v Plavalno hišo slavnih. "Zelo sem vesela. Zdi se mi, kot da se bom ponovno srečala z Albertom. Kot da bo vse, kar sva ustvarila skupaj, dobilo svoj smisel."

Zgodba o Federici Pellegrini je kot tok reke – včasih divja, včasih mirna, vedno pa močna. In še teče.