Miro Majcen

Njegova pot je bolj podobna sliki – plast za plastjo, disciplina za disciplino, prehodi med svetovi, ki jih večina ljudi nikoli ne poveže. Ivo Boscarol je eden takšnih. Če bi ga poskušali ujeti v en sam poklic, bi zgrešili bistvo. Z njim smo se pogovarjali tik pred velikim praznovanjem 70. rojstnega dne 15. aprila, ko nas vse prav lepo vabi na celovečerni dobrodelni glasbeni spektakel Ivo Rocks 7.0. v Odisejo.

· Slovenija

Boscarol: Težko gledam pol mlajše, ki stokajo, da so izgoreli

Preden je zaslovel kot ustanovitelj podjetja Pipistrel, je bil fotograf. Desetletje je preživel v zakulisju koncertov, na evropskih cestah skupaj z vsem dobro znanim sinom slovenskega naroda Tomažem Domiceljem, kjer je slednji pisal vtise, Boscarol pa lovil trenutke v sliki. Z objektivom je bil prisoten tudi pri nastajanju albuma The Wall skupine Pink Floyd – izkušnja dana le redkim izbrancem in točka v času zgodovinskega pomena v glasbeni sferi.

To ni obrobna anekdota, temveč ključ do razumevanja razmišljanja našega tokratnega sogovornika: podjetništvo kot ustvarjanje. Kot kompozicija. Kot montaža. »Bodi prisoten in bodi pripravljen.«

Boscarolova kariera je prepletena z nenavadnimi začetki: od Radia Študent do oblikovanja, sitotiska in izdelovanja priponk – majhnih predmetov z velikimi sporočili. V Jugoslavijo jih je uvozil kot pionir, z njimi pa tudi duh ironije in subverzije (»Štafeta, ne hvala«). Ta občutek za simbol, za pomen za zgodbo ga ni nikoli zapustil.

OA

Danes njegovo ime povezujemo z letalstvom, inovacijami in globalnim uspehom, pa tudi z vračanjem skupnosti, iz katere je izšel. A hkrati njegova pozornost ostaja razpršena. Namenoma. Od vlaganj v startup podjetja do razvoja kulturnega prostora, kot je Odiseja Ljubljana, kjer se prepletajo film, glasba, ideje in ljudje.

Če obstaja sodobna verzija renesančnega človeka, potem ni nujno oblečen v umetniški plašč – lahko sedi v hangarju z načrti v naročju, posluša koncert »front of stage«ali razmišlja o naslednji generaciji podjetnikov z razgledom na industrijsko-poslovno cono.

OA

Vaša pot se ne začne v hangarju, temveč v temnici – v fotografiji, glasbi, kulturi. Kdo vam je dal prvi fotoaparat v roke? Kako je ta zgodnji stik z ustvarjalnimi industrijami oblikoval vaš pogled na svet?

Imel sem srečo, da smo imeli v srednji šoli fotografski krožek in mentorja, ki me je znal navdušiti, zato me je fotografija popolnoma prevzela. Od takrat dalje gledam svet rad tudi skozi objektiv, ki da pogledu največkrat drugačno dimenzijo. Predvsem bi lahko rekel, da je bil to čas tudi mojega umetniškega izražanja. Fotografija mi je dala novo izkušnjo uživanja in dobrega zaslužka.

Kot fotograf ste bili opazovalec, nekdo, ki stoji nekoliko ob strani, a vidi več.

Nevtralna pozicija za objektivom mi je dala bolj objektiven pogled od pozicije, ko stojiš pred objektivom v soju luči. Mogoče tudi zaradi tega nisem nikdar imel problemov z javnim nastopanjem in izražanjem svojih stališč.

Se vam zdi, da ste to držo ohranili tudi kot podjetnik?

Da. Podjetnik se mora znati promovirati.

Bili ste del generacije, ki je ustvarjala znotraj sistema, ki ni spodbujal podjetništva v današnjem smislu.

Takratni časi so bili za podjetnike bistveno težji, zato je bilo potrebno veliko iznajdljivosti, da si preživel. Izkušnje so mi pomagale do uspešnosti v času nove realnosti odprtega trga po vstopu Slovenije v Evropo.

Ivo Boscarol

Kako so se po vašem mnenju spremenili koncerti v tem obdobju?

Napredne tehnične rešitve in s tem povezane doživljajske izkušnje tako za izvajalce kot tudi za poslušalce, kot so na primer v naši Odiseji, so neprimerljive s takratnim časom. Kakovost zvoka in vizualne možnosti so koncertom dali novo dimenzijo.

Kdo je vaš najljubši glasbeni izvajalec?

Zagotovo skupina Pink Floyd. Nepozabno je bilo doživetje na snemanju albuma The Wall. Zmaga njihov koncert v Pompejih. Po desetletjih mirovanja pa sem zdaj zaradi Odiseje spet polno vključen v slovensko glasbeno sceno.

Ali verjamete, da je podjetništvo v svojem bistvu ustvarjalni proces?

Podjetništvo, vsaj uspešno, brez ustvarjalnosti in inovativnosti ne obstaja.

Ivo Boscarol

Kje se po vašem mnenju konča umetnost in začne biznis?

Umetnik postane podjetnik s prodajo prve umetnine.

Če vam smem nadeti oznako »renesančni podjetnik«, torej posameznik, ki presega specializacijo … Sodobni svet vendarle bolj nagrajuje fokus in ozko ekspertizo. Je širina danes prednost ali tveganje?

Pojma sta povezana. Uspešen podjetnik navadno združuje zelo ozko tehnično in zelo široko splošno poslovno znanje.

Če pomislite na svoje začetke: priponke, slogani, oblikovanje – je bilo v tem tudi nekaj subverzivnega. Je podjetništvo lahko oblika družbenega komentarja?

Seveda. Vse, kar sem počel, je imelo globlji, velikokrat prikrit pomen in sporočilo predvsem proti režimu, zaradi česar sem imel pogosto težave. Priponka z napisom »Ko bom velik, bom carinik, a na Kolpi« ali »Štafeta, ne hvala« je tak viralen primer.

oa

Ali z rastjo podjetja to nujno postane bolj pragmatično in manj drzno?

Žal je to res. Predvsem zaradi odgovornosti do socialne varnosti zaposlenih podjetniki navadno »utihnejo«, da ne bi ogrozili poslovanja.

Letalstvo ni industrija za zadržane. Kaj vas je gnalo v to področje?

Čeprav sem bil že prej pilot jadralnega letala, se je moja intenzivna letalska pot začela šele s pojavom zmajarstva. Motorni zmaj nudi najbolj pristen občutek letenja. Pred štirimi desetletji smo si take letalne naprave delali sami in hobi je počasi postal posel. Seveda je bilo veliko izzivov, odgovornosti in neznank, a to me privlači.

OA

Kako danes razumete tveganje?

V letalstvu je tveganje stalnica, počasi sem se ga navadil, sprejel in naučil nadzirati. Pomeni mi velik adrenalin in mi daje energijo. Kot droga mi je zlezlo pod kožo in ga potrebujem.
Tveganje je osnova uspešnosti v poslu, a je obratno sorazmerno z izkušnjami. Več ko imaš izkušenj, manj tveganja je potrebnega.

Kaj vam pomeni uspeh?

Uspeh je stvar kriterijev, ki jih postavljamo ljudje sami. Enak dosežek je v očeh nekoga lahko uspeh, v očeh drugega le povprečno dejanje. Sam sem ga vedno doživljal le kot motivacijo do naslednjega mejnika. Pomeni mi veliko, podredil sem mu način življenja, a bi težko za nazaj karkoli spremenil.

Kaj vas pri podjetnikih prepriča o sodelovanju ali vsaj svetovanju?

Predvsem inovativnost, energija ustanoviteljev in kolektiva ter kemija z njimi. Moram verjeti v projekt in zaupati ekipi, da bomo znali doseči cilj. Odločitev, ali grem zraven, je vedno intuitivna in subjektivna, zato se večkrat napačno odločim, a mi vsaka napaka pomaga pri naslednjih odločitvah.

Česa se ne da naučiti iz knjig ali spleta?

Dandanes je vse svetovno znanje dosegljivo z levo tipko na miški, samo najti in nadgraditi ga je treba. Zagonskim podjetnikom manjkajo izkušnje, saj jih v knjigah in na spletu ni. Izkušnje lahko zelo skrajšajo pot do cilja ali preprečijo napačne usmeritve ter odločitve. Tu je moja dodana vrednost, s katero pomagam mladim, polnim znanja.

· Gospodarstvo

Ivo Boscarol bi tako lahko kupil velik del Slovenije

Dandanes sodelujete v okrog 18 podjetniških zgodbah, ki so že ali pa še bodo bolj ali manj uspešne, če naštejemo samo Adipos, Tech4Meat, Bird Buddy in Mare Santo.

Z izjemo Bird Buddyja nobena od navedenih zgodb še ni uspešna. Vse imajo potencial, a so tako inovativne, da svet potrebuje čas, da spozna njihov potencial. Zelo lepo je biti inovator, a ni lahko od tega živeti, saj ljudje zelo težko sprejmejo novosti in spreminjajo navade. 

Vaša izjava o uspehu izpred desetih let, za katero ste prejeli bob leta časnika Večer še vedno odmeva. »Slovenci lažje oproščamo lopovščino kot pa uspeh, morda tudi zaradi tega, ker imamo nekaj tihotapskega v genih od Martina Krpana naprej. Dejstvo pa je, da Slovenci oprostijo vse, le uspeha ne!«

Ta izjava je bila mišljena skozi moje podjetniške oči. Podjetniki smo v očeh veliko Slovencev osovraženi izkoriščevalci in pohlepneži. Uspeh oprostijo športnikom, podjetnikom pa ne. Če se športnik, ki živi in plačuje davke v tujini, pripelje na trening s štiri milijone vrednim avtom, je car. Podjetnika, ki zaposluje v Sloveniji 200 ljudi, plačuje davke in prispeva za šport, pa je treba z vilami izgnati iz države. Žal se ta miselnost ne spreminja, ampak še poglablja.

OA

Zakaj Slovenci potrebujemo zunanjo potrditev, nemo propheta in patria?

Da, Slovenci smo tipičen primer pregovora, da nihče ni prerok doma. Najprej se moramo dokazati v tujini, da nam domače okolje prizna uspeh. Seveda to marsikoga odvrne od vrnitve v Slovenijo in raje ostane v okolju, ki ga ceni.

Vaša najnovejša in najodmevnejša zgodba je v zadnjem letu zagotovo Odiseja, ki deluje skoraj kot manifest. Kaj ste želeli ustvariti?

Z Odisejo sem hotel zapolniti manjkajoči člen za Ljubljano in tudi širše. Zasnoval sem kompleks, ki na enem mestu združuje različne potrebe ljudi. Od kina, koncertov, gledališča, plesa, poslovnih prireditev, kongresov, programov za družine in otroke do dobre kulinarike, raznih storitev in raznovrstne zabave. Pravo vesolje vsebin, namenjeno druženju, odprto od jutra do večera, prav vse dni v letu.

Miro Majcen

V času digitalizacije, ko se vse seli na zaslone, vi vlagate v fizični prostor srečevanja. Kako to?

Digitalizacija in virtualni svet sta dejstvo, tega ne bomo spremenili, a ostati morata pripomoček našemu življenju, ne pa koncept in standard življenja. Odiseja je zasnovana kot drugi dom, prijazno in toplo. Čeprav je polna zaslonov, ima dušo in jo lahko sprejmete tudi kot svoj delovni prostor na udobnem fotelju ali pa kot prostor za odklop od vsakdanjih skrbi. Živimo v času vse večje odtujenosti in osamljenosti, zato potrebujemo prostor, ki združuje in zabava.

Ivo Boscarol

Če bi morali opisati svoje poslanstvo, kaj ste dognali?

S certifikacijo brezemisijskega električnega letala za prevoz potnikov sem odprl pot letečim taksijem in tihemu ter okolju prijaznemu letalstvu. Imel sem možnost ključno prispevati k ohranitvi čiste atmosfere in moja dolžnost je bila, da sem to storil. Ko sem ugotovil, da je za nadaljnje korake potrebno bistveno več sredstev, znanja in vpliva, kot bi ga lahko zagotovil sam, sem podjetje raje prodal, kot da bi onemogočil nadaljnji razvoj in ogrozil socialno varnost zaposlenih.
Dandanes uspešne velike zgodbe ne moreš narediti sam. Uspešno zgodbo sem zgradil tudi s pomočjo subvencij, zato je prav, in tudi moja dolžnost, da sem ob prodaji Pipistrela družbi petkratno vrnil razvojna nepovratna sredstva.

Ivo Boscarol

Kakšno Slovenijo si želite v prihodnosti?

Predvsem bi se morali nehati ukvarjati s preteklostjo ter se posvetiti sedanjosti in prihodnosti. Zgodovine ne moremo popraviti, lahko pa ustvarjamo dobro prihodnost za nas in generacije, ki prihajajo. Zato bi morali stopiti skupaj ter se nehati deliti na prave in neprave, a žal nam za to manjka zdravega razuma.

Ivo Boscarol

Če bi imeli možnost vplivati na eno ključno spremembo, kaj bi naredili?

Obvezno izobraževanje o obrambi pred negativnimi posledicami umetne inteligence.

In če pogledava še širše: kakšen svet bi želeli pustiti prihodnjim generacijam?

Svet, ki ga bodo znali obvladovati kljub negativnim in uničujočim posledicam tehnološkega napredka in predvsem umetne inteligence, ki jo vidim kot največjo grožnjo za obstoj civilizacije.

Ivo Boscarol

Kje vidite svojo vlogo v tem procesu: kot ustvarjalec, kot mentor, kot državljan sveta?

Dolžnost vsakega posameznika je, da prispeva po svojim močeh k boljši družbi, boljšim pogojem za življenje in varnejši prihodnosti. Tudi sam bom v tem duhu deloval še naprej.

Celovečerni dobrodelni glasbeni spektakel Ivo Rocks 7.0