Drobnjak je že pripravljen za rezanje – ga dovolj uporabljate?
Drobnjak je ena prvih začimbnic, ki spomladi ozeleni na vrtu. Čeprav je nezahteven za gojenje in je izjemno aromatičen, ga uporabljamo premalo – čas je, da to spremenimo.
V večjem delu Slovenije vrtovi sredi marca še vedno delujejo precej zimsko. Gredice so prazne, zemlja se šele ogreva, večina vrtnin pa na svojo sezono še čaka. Prve znake življenja zato najprej opazimo pri čebulnicah, ki jih niti občasne temperature pod ničlo ne ustavijo. Narava je poskrbela, da imajo v svojih podzemnih organih dovolj zalog energije in nekakšno lastno »talno ogrevanje«, ki poganja njihovo zgodnjo rast.
Med prvimi se prebudi tudi drobnjak. Skromna, a izjemno uporabna začimbnica je pogosto prva sveža zelenjava, ki jo lahko sredi pomladi naberemo na vrtu. Rezati ga najpogosteje lahko začnemo že sredi marca, v toplejših legah tudi prej.
Drobnjak lahko začnemo rezati, ko listi dosežejo približno 10–15 cm, so dovolj čvrsti in aromatični. Pri prvih rezeh bodimo nekoliko bolj zmerni, ker rastlina šele začenja sezono. Pustimo vsaj 5 cm listov, da lahko rastlina hitro obnovi rast.
Skromna rastlina z veliko vrednostjo
Drobnjak, čebula in česen imajo veliko skupnega. Vsi vsebujejo žveplove spojine, ki delujejo protimikrobno, pomagajo redčiti sluz in lahko podpirajo obrambne mehanizme telesa. Prav tako ugodno vplivajo na ožilje in presnovo maščob.
Če nam surova čebula ali česen povzročata težave, je drobnjak pogosto prijaznejša izbira. Njegov okus je nežnejši, zato ga zlahka uživajo tudi tisti, ki se močnejših čebulnic sicer izogibajo.
Na zeliščnem vrtu je drobnjak pravi znanilec pomladi. Gre za izredno trpežno trajnico, ki se na vrtu hitro razraste in skoraj ne zahteva posebne nege. Prav zaradi svoje nezahtevnosti je v zgodovini veljal za rastlino »preprostih ljudi« in zato nikoli ni dobil tolikšne pozornosti kot nekatere druge začimbnice.
PREBERITE TUDI:
Drobnjak, ki ga kupimo v trgovini ali na tržnici, je pogosto le bleda senca tistega, ki ga tik pred uporabo narežemo na vrtu. Njegova aroma je namreč najbolj izrazita, ko je popolnoma svež. Ker je rastlina nezahtevna in ni primerna za sušenje, tudi nikoli ni postal pomemben trgovski pridelek. Morda je prav zato danes nekoliko zapostavljen – čeprav si zaradi svoje uporabnosti zasluži precej več prostora na naših vrtovih in krožnikih.
Kaj drobnjak potrebuje na vrtu
Drobnjak je trajna rastlina, ki na istem mestu uspeva več let. Najbolje uspeva na sončnih ali polsenčnih rastiščih, dobro pa prenaša tudi nizke temperature.
Veliko bolj kot mraz mu škodi zastajanje vode. Zato ga sadimo v odcedna tla, saj ne mara »mokrih nog«. V sušnih obdobjih mu občasno privoščimo zalivanje, vendar brez pretiravanja.
Na vrtu je drobnjak tudi koristen sosed drugim rastlinam. Njegov vonj lahko pomaga odvračati nekatere škodljivce in bolezni, zato ga pogosto sadimo v bližino zelja ali repe. Manj primerna pa je bližina korenja, fižola ali paradižnika.
Če liste redno režemo, rastlina ves čas odganja nove. Vedno odrežemo le del listov in ne celotnega šopa. Tako bomo drobnjak lahko obirali od pomladi do pozne jeseni.
Za še zgodnejši pridelek lahko šop zgodaj spomladi pokrijemo z odrezano plastično steklenico ali majhnim tunelom. Tako ustvarimo nekoliko toplejše razmere in rast spodbudimo že ob prvih pomladnih dneh.
Del rastline lahko jeseni presadimo tudi v cvetlični lonec in ga pozimi gojimo na svetli okenski polici. Tako bomo imeli svež drobnjak na voljo tudi v hladnih mesecih.
Cvetovi niso le za okras
Če drobnjak redno režemo, rastlina običajno ne zacveti. Kadar imamo na vrtu več šopov, lahko nekatere pustimo tudi za cvetenje.
Vijoličasti kroglasti cvetovi niso le dekorativni, temveč tudi užitni. Lahko jih uporabimo v solatah ali kot zanimiv okras na krožniku. Posušeni cvetovi pa so lahko tudi zanimiv dekorativni material.
Spomladanska podpora telesu
Drobnjak vsebuje vitamin C, vitamin A ter vrsto mineralov, kot so kalij, kalcij, magnezij in železo. Poleg tega vsebuje tudi žveplove spojine, ki spodbujajo izločanje prebavnih sokov.
Zaradi teh lastnosti ga v tradicionalni prehrani pogosto povezujemo s spomladanskim »prebujanjem« telesa po zimskem obdobju, ko je sveže zelenjave manj.
Nekaj praktičnih nasvetov za uporabo
Ko šop drobnjaka postane prevelik, ga lahko zelo enostavno razdelimo. Z lopato ga razdelimo na več manjših šopov in jih presadimo drugam po vrtu ali podarimo sosedom. Ker se rastlina tako hitro razmnožuje, je drobnjak ena najbolj hvaležnih začimbnic za deljenje.
Zanimiv je tudi kot naravno škropivo. Iz drobnjakovega poparka lahko pripravimo preprosto rastlinsko prevrelko, ki jo uporabimo za pomoč pri odganjanju listnih uši ali nekaterih glivičnih bolezni.
Drobnjaka ne shranjujemo v vodi
Ker imajo listi cevasto strukturo, odrezanega drobnjaka ne postavljamo v kozarec z vodo. Tako bi iz njega hitro ušle aromatične snovi. Bolje je, da ga ovijemo v rahlo vlažno krpo ali papirnato brisačo.
Aroma nastane z rezanjem
Eterična olja se sprostijo šele, ko liste narežemo. Čim bolj drobno drobnjak narežemo, bolj izrazita bo njegova aroma. Najlažje ga narežemo kar s kuhinjskimi škarjami.
Najboljši je svež
Drobnjak je najbolje uporabljati svež. Če ga kuhamo ali pečemo, se njegova aroma hitro izgubi. Odličen je kot posip na juhah, v zeliščni skuti ali maslu, ob jajcih, na krompirju, v stročnicah ali preprosto na kruhu z dobrim bučnim oljem.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
