Profimedia

Artičoka v Sloveniji v hladnih zimah ne prezimuje dobro. Povsem varna je le na Primorskem. Bolje jo je pridelovati tako, da zelo zgodaj spomladi posejemo seme in sadike presajamo čim prej, torej enoletno. Vseeno pa je prezimovanje – zaradi otoplitve naših zim – pogosto uspešno tudi v notranjosti Slovenije.

PREBERITE TUDI:

Okrasni

Oktobra ne režite žive meje! To je lahko usodna napaka

Zelenjavni

Jesenska nega špargljev – kaj storiti zdaj za dober pridelek spomladi

Kako povečamo možnost prezimovanja?

Shutterstock

Da bi si možnosti prezimovanja povečali, je treba rastlino dobro pripraviti že čez poletje. Po rezanju cvetov jo dobro zalivamo, da razvije lepe, močne in čim večje liste. Na 14 dni jih krepimo s pripravki, ki vsebujejo alge. Tisti, ki prisegate na domače pripravke, alge lahko zamenjate z namočenimi koprivami in ognjičem ali regratom čez poletje, jeseni pa koprive zamenjate z gabezom.

Novembra stebla in liste porežemo nekje od 20 do 30 cm nad tlemi. Okrog rastlin nasujemo nekaj komposta, čez to pa še slamo ali listje. Lahko uporabimo tudi smrekove veje. Za dodatno zaščito lahko liste povežemo v piramido in tako še bolj zaščitimo rastni vršiček rastline.

Če je napovedana zelo huda zima, lahko rastlino izkopljemo, presadimo v lonec in jo prezimimo v svetlem, hladnem prostoru (5–10 °C). Najboljši pa so neogrevani rastlinjaki.

Takoj pomladi pa ...

Ko se nekoliko otopli, najpozneje do sredine marca, liste porežemo, da ne bi preveč senčili novih poganjkov. Prezimljene rastline bodo dale več cvetov, a pozneje bodo cvetovi manjši.

Shutterstock

O avtorju

Miša Pušenjak

priljubljena inženirka agronomije, avtorica številnih vrtnarskih knjig, specialistka za zelenjadnice in okrasne rastline. Njeno knjižno uspešnico SEMENARSTVO – kako pridelati kakovostno seme, ki jo je izdala Založba Kmečki glas, lahko naročite na tel. št. 01 473 53 79 ali na e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si. Več informacij o Mišinih knjigah poiščite na https://zalozba.kmeckiglas.com/pusenjak-misa/.