Najprej kositi ali sejati? Tako bo dosejevanje trate uspešno
Je treba trato pred dosejevanjem najprej pokositi ali lahko seme preprosto potresemo po njej? Napačen vrstni red lahko precej zmanjša uspeh setve.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V marsikaterem vrtu je po vročem poletju trata postala redka, neenakomerno obarvana ali prepredena z golimi zaplatami. Temperature se že počasi nižajo in ko bodo tla znova dobila dovolj vlage, jo lahko obnovimo z dosejevanjem. Toda kaj naredimo najprej: potresemo seme ali trato pokosimo? Pravilen vrstni red je še kako pomemben, saj seme, ki obstane na travnih bilkah ali suhi polsti, praviloma ne kali uspešno.
PREBERITE TUDI:
Pred dosejevanjem trato najprej pokosimo
Trato pred dosejevanjem vedno najprej pokosimo. Obstoječe travne bilke tako novemu semenu ne odvzemajo toliko svetlobe, predvsem pa seme lažje doseže tla. Le če pride v neposreden stik z zemljo, lahko vsrka dovolj vlage, vzklije in razvije korenine.
Pred dosejevanjem kosilnico nastavimo nekoliko nižje kot pri običajni poletni košnji, vendar trate ne smemo povsem »pobriti«. Običajno zadostuje višina približno tri do štiri centimetre. Če je trata visoka, je ne skrajšamo naenkrat, saj z eno košnjo ne bi smeli odstraniti več kot tretjine dolžine travnih bilk. V takem primeru jo v nekaj dneh pokosimo dvakrat in višino znižujemo postopoma.
Pri košnji uporabimo dobro nabrušeno rezilo. Topo rezilo bilke cefra, poškodovani robovi pa izgubljajo več vode in so dovzetnejši za bolezni. Pokošene ostanke pred dosejevanjem odstranimo, zlasti če so daljši ali so se na površini nabrali v kupčkih.
Samo trosenje semena po travi ne bo dovolj
Ena najpogostejših napak je, da seme preprosto potresemo po nepokošeni ali nepripravljeni trati. Velik del semen obtiči med bilkami, na mahu ali v sloju odmrlih rastlinskih ostankov. Če ne pridejo do tal, jih lahko izsušita sonce in veter, odplakne močnejši dež ali pojedo ptice.
Po košnji zato trato temeljito pregrabimo. Odstranimo suho travo, mah in druge ostanke ter na redkih mestih rahlo razrahljamo zgornjo plast zemlje. Tla naj bodo drobljiva, ne zbita in trda. Če je trata močno zbita oziroma voda po njej zastaja ali odteka, je pred setvijo smiselno tudi prezračevanje.
Na povsem golih zaplatah zgornjih nekaj centimetrov zemlje plitvo prerahljamo in odstranimo plevel. Večjih neravnin ne zasipamo samo s semenom, temveč jih najprej izravnamo s kakovostno presejano vrtno zemljo.
Kako seme potresemo čim bolj enakomerno?
Pri dosejevanju ne velja pravilo, da več semena vedno pomeni boljši rezultat. Če ga posejemo pregosto, začnejo mlade rastline tekmovati za svetlobo, vodo in hranila, zaradi slabšega kroženja zraka pa se poveča tudi nevarnost glivičnih bolezni. Uporabimo količino, ki jo za dosejevanje priporoča proizvajalec izbrane travne mešanice.
Za večje površine je najzanesljivejši trosilnik. Pred začetkom stehtamo oziroma odmerimo potrebno količino semena za celotno površino in jo razdelimo na dva enaka dela. Prvo polovico raztrosimo v eni smeri, na primer vzdolžno, drugo pa pravokotno nanjo. S križnim sejanjem precej zmanjšamo možnost, da bi nastali pregosti pasovi in prazne lise.
Na manjših površinah lahko sejemo tudi ročno. Tudi tu seme razdelimo na dva dela in ga trosimo v dveh smereh. Pomembno je, da hodimo počasi in z roko delamo čim bolj enakomerne gibe. Pri zelo drobnem semenu si lahko delo olajšamo tako, da ga dobro premešamo z nekaj suhega peska. Mešanica je bolj prostorninska, zato jo lažje enakomerno razporedimo, hkrati pa bolje vidimo, kje smo že sejali.
Posebno pozornost namenimo robovom trate in stikom posameznih pasov, kjer pogosto nehote posejemo preveč ali premalo semena.
Seme mora priti v stik z zemljo
Po setvi površino nežno pregrabimo, da se seme razporedi med zgornje delce zemlje. Ne zakopljemo ga globoko, saj travno seme za uspešno kalitev potrebuje tudi svetlobo. Večina semen naj bo le rahlo prekrita, nekaj jih lahko ostane vidnih na površini.
Nato tla narahlo utrdimo z valjarjem. Na manjših zaplatah lahko uporabimo ravno desko, na katero previdno stopimo. S tem seme pritisnemo ob vlažno zemljo in izboljšamo stik, ki je nujen za začetek kalitve. Če so tla zelo suha, jih je dobro rahlo zaliti že pred setvijo in počakati, da voda pronica v globino.
Čez seme lahko razporedimo tudi zelo tanek sloj presejane zemlje ali zrelega, drobnega komposta. Plast naj bo debela le nekaj milimetrov, da semena zaščiti pred prehitrim izsuševanjem, ne da bi jih zadušila.
Najpomembnejše delo se začne po setvi
Uspeh dosejevanja je odvisen predvsem od vode. Zgornja plast zemlje mora biti od setve do kalitve ves čas enakomerno vlažna. To ne pomeni obilnega namakanja, pri katerem bi voda odnašala seme, temveč nežno zalivanje z drobnimi kapljicami.
V suhem in toplem vremenu bo morda treba površino zaliti večkrat na dan, vendar vsakokrat le toliko, da se vrhnja plast ne izsuši. Ob hladnejšem ali deževnem vremenu zalivanje prilagodimo razmeram. Tla morajo ostati vlažna, ne pa razmočena.
Ko trava vzklije in začne razvijati korenine, zalivamo redkeje, vendar postopoma nekoliko obilneje. Tako spodbujamo korenine, da rastejo globlje, zaradi česar bo trata pozneje odpornejša proti suši.
Kdaj lahko znova kosimo?
Po dosejevanju s košnjo ne hitimo. Po površini čim manj hodimo in počakamo, da mlada trava doseže približno osem do deset centimetrov. Pri prvi košnji jo skrajšamo le za zgornjo tretjino in uporabimo kosilnico z ostrim rezilom. Če bi kosili prenizko ali prezgodaj, bi slabo ukoreninjene rastlinice lahko izpulili iz tal.
Pozneje višino košnje postopoma prilagodimo običajni negi trate. Ker želimo, da bo trata po letošnji izkušnji bolje prenašala prihodnja sušna obdobja, je tudi naslednje poletje ne kosimo prenizko. Nekoliko daljše bilke senčijo tla, zmanjšujejo izhlapevanje vode in omogočajo razvoj globljih korenin.
Konec poletja je primeren čas za obnovo
Za dosejevanje trate je pri nas praviloma najprimernejše obdobje od konca avgusta do približno sredine oziroma konca septembra, odvisno od vremena in lege vrta. Tla so še dovolj topla za kalitev, zrak je nekoliko hladnejši, pogosteje se pojavljata rosa in dež, mlada trava pa ima pred zimo še dovolj časa, da se ukorenini. V toplejših predelih lahko setev opravimo tudi nekoliko pozneje.
Če suša še traja in trate ne moremo redno zalivati, je bolje počakati na ugodnejše razmere. Seme, ki začne kaliti in se nato izsuši, praviloma propade. Prav zato pri obnovi trate ni odločilno le, kako seme posejemo, temveč tudi, ali mu lahko v prvih tednih zagotovimo stalno vlago.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
