Po dežju pride plesen: katere rastline so zdaj ogrožene
Po dežju se na vrtu hitro razvijejo glivične bolezni. Preverite, katere rastline so zdaj najbolj ogrožene in kako ukrepati pravočasno.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko po dežju posije sonce, se zdi, da je vse lepše. Tudi vrt je sveže zadiha: zemlja je napita, rastline so sveže, listi so spet napeti, zelenje pa v nekaj dneh dobi tisti bujni, poletno razkošni videz. A prav v takih obdobjih preti tudi nevarnost. Dežne kaplje so se ujele med liste, rastline se ne sušijo dovolj hitro, temperature pa so ravno prav visoke, da se prebudijo glivične bolezni. In to precej hitro … Zato je nujno, da naredimo obhod po vrtu in rastline temeljito pregledamo. Sedaj še škodo lahko še preprečimo.
PREBERITE TUDI:
Najprej pregledamo paradižnik
Med rastlinami, ki jih po dežju najbolj pozorno spremljamo, je paradižnik. Njegova največja težava v vlažnem vremenu je krompirjeva oziroma paradižnikova plesen, ki se lahko v ugodnih razmerah razvije zelo hitro. Pogosto se najprej pokaže na spodnjih listih, kjer je največ vlage in najmanj zračenja. Listi dobijo temne, sivorjave madeže, ki se širijo, ob vlažnem vremenu pa lahko na spodnji strani opazimo tudi rahlo plesnivo prevleko. Pozneje se bolezen preseli na stebla in plodove.
Paradižnik po dežju zato ni rastlina, ki bi jo samo občudovali od daleč. Treba je pogledati v notranjost rastline, pod spodnje liste in ob steblo. Vse liste, ki se dotikajo tal, rumenijo ali so sumljivo lisasti, odstranimo. Pri tem ne pretiravamo z goljenjem cele rastline, saj listi še vedno hranijo plodove, odstranimo pa tisto, kar zadržuje vlago in ustvarja gosto, neprezračeno mikroklimo.
Če paradižnik raste pod streho, je v prednosti, vendar ni popolnoma varen. Vlaga v zraku, rosa, pregosta zasaditev in mokra tla lahko tudi pod nadstreškom ustvarijo razmere, v katerih se bolezen razvija. Največ naredimo z zračenjem, odstranjevanjem spodnjih listov, vezanjem poganjkov in zalivanjem izključno pri tleh.
Krompir je lahko prvi vir težav
Kjer na vrtu raste krompir, ga je po deževnem obdobju smiselno pregledati še pred paradižnikom. Krompirjeva plesen se pogosto najprej pokaže na krompirju, nato pa lahko ogrozi tudi druge razhudnikovke, predvsem paradižnik. Na listih se pojavijo temne pege, ki se ob robovih lahko hitro širijo, cela cima pa lahko v nekaj dneh dobi uvel, ožgan videz.
Pri krompirju je težava v tem, da pogosto opazimo bolezen šele takrat, ko se že močno razvije. Zato po dežju ni dovolj, da pogledamo samo vrhove rastlin. Pregledati moramo spodnji del, gostejše predele in robove gredic, kjer se vlaga dlje zadržuje. Če opazimo posamezne okužene liste, jih odstranimo in odnesemo z vrta. Okuženih rastlinskih delov ne kompostiramo, saj si s tem lahko težavo samo prestavimo v prihodnost.
Bučke, kumare in buče ne marajo mokrih listov
Bučnice so v začetku poletja pogosto videti skoraj neustavljive. Bučke vsak dan naredijo nov list, kumare se vzpenjajo, buče hitro prekrijejo tla. Prav ta bujnost pa po dežju postane težava. Veliki listi se prekrivajo, pod njimi se zadržuje vlažen zrak, stebla in listni peclji se počasneje sušijo, zato se lahko hitro pojavijo pepelasta plesen, peronospora ali različne listne pegavosti.
Pepelasto plesen najlažje prepoznamo po belkasti, mokasti prevleki na listih. Na začetku je lahko videti skoraj nedolžno, kot da je list posut z moko, vendar se madeži širijo in rastlino slabijo. Peronospora je drugačna. Pogosteje se kaže kot rumenkaste, oglate pege na zgornji strani listov, na spodnji strani pa se lahko v vlažnem vremenu pojavi sivkasta prevleka.
Pri kumarah in bučkah je po dežju najpomembneje, da rastline niso poležane v mokri travi ali stisnjene ena ob drugo. Kumare naj bodo dobro privezane, bučkam pa lahko odstranimo kakšen najstarejši, poškodovan ali močno polegel list, da se sredina rastline prezrači. Ne odstranjujemo pa zdravih listov kar počez, saj rastlina z njimi hrani plodove.
Tudi fižol in grah sta občutljiva, če sta pregosta
Fižol po dežju pogosto pokaže težave v obliki peg na listih, rjavenja, rumenenja ali propadanja spodnjih delov rastline. Posebej občutljive so goste zasaditve, kjer se listi po dežju dolgo ne posušijo. Pri visokem fižolu je zato pomembno, da so opore stabilne in rastline niso povešene v mokro gmoto. Pri nizkem fižolu je težava še večja, ker je več listov bližje tlom.
Če opazimo obolele liste, jih odstranimo, vendar rastlin ne premetavamo po nepotrebnem, kadar so mokre. Mokri listi so bolj občutljivi, bolezni pa se z dotikanjem lažje prenašajo z rastline na rastlino. Vrt zato po močnem dežju najprej pregledamo, večje posege pa opravimo, ko se listi osušijo.
Vrtnice po dežju hitro pokažejo črno pegavost
Na okrasnem delu vrta so po dežju med najbolj ogroženimi vrtnice. Pri njih se pogosto pojavljajo črna listna pegavost, pepelasta plesen in rja. Črna pegavost se pokaže kot temne pege na listih, ki nato rumenijo in odpadajo. Če bolezen napreduje, lahko vrtnica sredi sezone izgubi velik del listja, kar jo oslabi in zmanjša cvetenje.
Po dežju zato pri vrtnicah odstranimo odpadle liste pod grmi, saj so ti lahko pomemben vir nadaljnjih okužb. Pregledamo tudi notranjost grma. Če je zelo gosta, se listi po dežju sušijo počasneje, zato je zračnost pri vrtnicah skoraj enako pomembna kot dognojevanje in redno odstranjevanje odcvetelih cvetov.
Trta, jagode in zelišča potrebujejo zrak
Tudi trta v vlažnem vremenu zahteva pozornost, zlasti zaradi peronospore in oidija. Pri domačih brajdah in vrtnih trtah je pogosto težava pregosta listna masa, ki zadržuje vlago. Če grozdi ostanejo skriti v vlažni senci, so bolezni pogostejše. Pri trti zato pazimo na zračnost, vendar z odstranjevanjem listov ne pretiravamo v vročini, saj lahko grozde prehitro izpostavimo sončnim ožigom.
Jagode po dežju ogrožata predvsem siva plesen na plodovih in gnitje tam, kjer plodovi ležijo na mokri zemlji. Zrele in poškodovane plodove poberemo čim prej, gnile odstranimo, zastirka iz slame ali drugega suhega materiala pa pomaga, da plodovi niso v neposrednem stiku z mokro zemljo.
Pri zeliščih so občutljive predvsem goste, mehkejše rastline, kot so bazilika, meta, melisa in koriander. Če rastejo v loncu ali na gredi preveč na gosto, se lahko po dežju hitro pojavijo črne pege, gnitje stebel ali propadanje spodnjih listov. Zelišča zato redno režemo in uporabljamo, saj z obiranjem hkrati skrbimo za bolj zračno rast.
Kaj naredimo zdaj, preden spet dežuje
Najpomembnejši ukrep po dežju ni panično škropljenje, ampak pregled in zračenje rastlin. Odstranimo liste, ki ležijo na tleh, so poškodovani, rumeni ali že kažejo znake bolezni. Rastline privežemo, da ne polegajo. Pri paradižniku uredimo spodnji del rastline, pri kumarah in fižolu popravimo opore, pri bučkah odstranimo najstarejše poškodovane liste, pri vrtnicah pa poberemo odpadlo listje.
Zalivanje v tem času prilagodimo vremenu. Če je zemlja mokra, ne zalivamo samo zato, ker smo tega vajeni. Ko zalivamo, zalivamo pri tleh, ne po listih. Rastline, ki so že mokre od rose, dežja ali vlage v zraku, ne potrebujejo še dodatnega močenja listov.
Zelo pomembno je tudi, da po vrtu ne hodimo preveč, dokler so rastline mokre. Takrat se bolezni najlažje širijo, zemlja pa se hitreje zbije. Če moramo odstraniti obolele dele, to naredimo premišljeno, z ostrimi škarjami, obolele liste pa odnesemo z vrta.
V letih, ko se izmenjujejo dež, toplota, sopara in kratka obdobja sonca, imajo bolezni preprosto odlične pogoje. Po dežju zato vrtu namenimo nekaj mirnih minut. Včasih je dovolj, da odstranimo nekaj spodnjih listov, privežemo povešeno kumaro, poberemo gnile jagode ali razredčimo pregost grm vrtnice. Majhen poseg ob pravem času lahko pomeni razliko med rastlino, ki bo po naslednjem dežju okrevala, in rastlino, ki jo bo vlaga počasi vzela.
Dež je za vrt dragocen. A ko pride večkrat zapored, moramo rastlinam pomagati, da se med posameznimi plohami čim hitreje posušijo. Prav v tem je v teh dneh največja preventiva pred plesnijo.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
