Po neurju najprej vdihnite – vrt še ni nujno izgubljen
Po neurju ne hitite z rezanjem poškodovanih rastlin. Preverite, kaj se na vrtu še lahko obnovi in kdaj je bolje saditi znova.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Včerajšnje neurje je marsikje po Sloveniji pokazalo svojo moč. Ponekod je klestila toča, drugje so težave povzročali močni sunki vetra, ki so lomili veje, podirali opore in polegali višje vrtnine. Marsikdo je zjutraj stopil na vrt in ga komaj prepoznal.
Čeprav so prizori po neurju lahko precej žalostni, je pomembno, da ne ukrepamo prenagljeno. Rastline imajo pogosto precej večjo sposobnost okrevanja, kot si predstavljamo. Prvi odziv naj zato ne bodo škarje in odstranjevanje vsega poškodovanega, ampak miren pregled stanja.
Najprej ocenite škodo
Po neurju si vzemite čas in vrt natančno preglejte. Nekatere poškodbe so zgolj estetske. Strgani listi na bučkah, kumarah ali okrasnih rastlinah sicer niso lepi na pogled, vendar takšne poškodbe pogosto ne vplivajo bistveno na nadaljnjo rast.
Več pozornosti zahtevajo polomljena stebla, raztrgani poganjki in rastline, ki jih je veter izruval ali močno nagnil. Posebej občutljivi so paradižniki, visoki fižol, koruza, sončnice in druge višje rastline.
Če je rastlina le poležana, jo čim prej previdno dvignite in ponovno privežite ob oporo. Ta naj bo res čim bolj stabilna, saj bo rastlina lažje ponovno razvila močno oporo v tleh, če se ob prihodnjih vetrovnih sunkih ne bo več veliko premikala.
PREBERITE TUDI:
Poškodovanih listov ne odstranjujte prehitro
Veliko vrtičkarjev naredi napako, ko po neurju odstrani vse poškodovane liste. Če list še vedno ostaja večinoma zelen, ga pustite na rastlini. Tudi poškodovan list namreč še vedno opravlja fotosintezo in pomaga rastlini pri okrevanju.
Odstranite predvsem dele, ki so popolnoma uničeni, odtrgani ali že kažejo znake gnitja. Pri paradižniku, papriki in jajčevcih je smiselno odstraniti le najbolj poškodovane dele, preostanek pa pustiti, da si opomore.
Pozorni bodite na bolezni
Po močnem dežju in poškodbah rastlinskega tkiva se poveča nevarnost glivičnih bolezni. Posebej pozorni bodite na paradižnik, krompir, kumare in bučke.
V naslednjih dneh redno pregledujte liste. Pojav rjavih lis, sivkaste plesni ali hitrega rumenenja lahko nakazuje začetek bolezni. Poškodovane rastline so namreč bolj dovzetne za okužbe kot zdrave.
Zato je po neurju še posebej pomembno, da rastline niso pregosto razraščene in da med njimi kroži dovolj zraka.
Kaj pa zelenjava, ki jo je poškodovala toča?
Pri listnati zelenjavi, kot so solata, blitva ali špinača, lahko močna toča povzroči tolikšno škodo, da pridelek ni več uporaben. Če so poškodbe zelo obsežne, je pogosto bolj smiselno, da si pridobimo nove sadike in gredice posadimo na novo.
Drugače je pri plodovkah. Bučke, kumare, paprike in paradižniki lahko po neurju izgubijo precej listov, pa se kljub temu obnovijo. Če koreninski sistem ni poškodovan, stebla niso preveč natrgana in je ostalo vsaj nekaj zdrave listne mase, bodo številne rastline v naslednjih tednih pognale nove poganjke in nadaljevale rast.
Kako uspešno bo okrevanje, je odvisno predvsem od obsega poškodb in vremena, ki sledi neurju. Če je pri paradižniku uničen glavni vrh, bo rastlina sicer nadaljevala tvorjenje zalistnikov, pridelek pa se bo zelo verjetno nekoliko zamaknil.
Ne hitite z gnojenjem
Ko vidimo poškodovane rastline, jih pogosto želimo čim prej spodbuditi z dodatnim gnojilom. To ni vedno najboljša rešitev.
Počakajte nekaj dni in opazujte, kako rastline reagirajo. Če začnejo odganjati nove liste in poganjke, lahko kasneje uporabite blago tekoče gnojilo ali kompostni pripravek. Prekomerno gnojenje takoj po poškodbi rastline dodatno obremeni.
Morske alge kot pomoč pri okrevanju
V dneh po neurju pridejo prav tudi pripravki iz morskih alg, ki rastlinam pomagajo lažje prebroditi stres in spodbudijo obnovo rasti. Pomembno pa je, da od njih ne pričakujemo čudežev. Če je rastlina polomljena do tal, ji tudi alge ne bodo vrnile izgubljene listne mase. Če pa je ostal zdrav del rastline, so lahko dobra podpora pri tvorbi novih poganjkov.
Pripravke uporabimo šele, ko odstranimo najbolj poškodovane dele in se rastline nekoliko osušijo. Najbolje je izbrati blag pripravek za foliarno škropljenje ali zalivanje, vedno po navodilih proizvajalca.
Tudi vrt se zna pobrati
Neurja so del vrtnarske sezone in vsak vrtičkar jih prej ali slej doživi. Čeprav je pogled na poškodovane rastline lahko neprijeten, se marsikatere rastline presenetljivo dobro obnovijo, če poškodbe niso prehude in jim vreme v naslednjih tednih ostane naklonjeno.
Zato po neurju ne sprejemajte prehitrih odločitev. Najprej ocenite škodo, odstranite le najbolj poškodovane dele in rastlinam dajte nekaj časa. Čeprav želimo ostati optimistični, v nekaterih vrtovih po včerajšnjem hudem neurju žal ne bo šlo drugače, kot da bomo del rastlin posejali ali posadili na novo. Ko so poškodbe prehude, tudi najboljša oskrba rastlinam ne more pomagati.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
O avtorju
je life-coach in glavna urednica revije Rože & VRT, ki jo z veliko mero strokovnosti in uredniške vizije vodi že vrsto let. Njeno profesionalno delo se prepleta z osebnim poslanstvom – raziskovanjem človeškega vedenja ter iskanjem načinov za bolj zavestno in uravnoteženo življenje. Poleg tem o urejanju vrtov se poglobljeno posveča področjem osebne rasti - čuječnosti, meditacije in optimizacije osebne produktivnosti, kjer posameznikom pomaga razvijati večjo notranjo stabilnost, jasnost misli in učinkovitost pri vsakodnevnih izzivih. S svojim delom povezuje znanje, prakso in izkušnje v vsebine, ki nagovarjajo tako um kot srce.
