Jesenski projekt: gojenje domačih gob
Če imate radi gobe, a vam iskanje po gozdu ni ljubo, imamo dobro novico za vas: lahko jih vzgojite tudi sami, pri vas doma. Bo morda to vaš novi jesenski projekt?
Najprimernejše gobe za gojenje doma so šampinjoni, bukovke, šitake in – sicer malo zahtevneje – tudi lisičke. Vsaka od njih zahteva rahlo drugačne pogoje za uspešno rast, zato je pomembno, da se v prvem koraku odločimo, katere gobe bomo sploh gojili, nato pa se poučimo o specifičnostih glede na vrsto.
PREBERITE TUDI:
Kljub temu da ima vsaka vrsta svoje zahteve, obstaja nekaj skupnih značilnosti za vse vrste. Vse rastejo na substratu, ki ga imenujemo gojišče in je po navadi mešanica šote, komposta, žagovine in slame. Kakšno je optimalno razmerje, je odvisno od vrste gob, ki jih bomo izbrali za gojenje, saj se razlikujejo v potrebah po vlagi, hranilih in pH-ravnotežju. Če želimo imeti dober pridelek, je ključno, da pripravimo primeren substrat za potrebe vsake vrste.
Ko je substrat na voljo, pride na vrsto drugi, izredno pomemben korak: pridobitev inokuluma, ki vsebuje gobje spore ali micelij. Vnesemo ga v substrat, da iz micelija začnejo rasti nove gobice. Inokulum lahko pridobimo na različne načine. Najlažje ga je kupiti pri specializiranih trgovinah ali spletnih ponudnikih. Nekateri od njih ponujajo že kar cele komplete za gojenje gob, ki jih preprosto postavimo v primeren prostor in počakamo, da se gobe razmnožijo.
A ljubitelji vrtnarjenja imamo radi izzive, zato se bo večina verjetno raje poigrala z lastnimi preizkusi. Tako lahko poizkusimo micelij pridobiti tudi sami. Najpreprosteje je, da majhen košček micelija odrežemo od zrele gojene gobe, nato pa ga vnesemo v pripravljen substrat. Pri tem je ključno, da skrbimo za popolno sterilnost. Še malce bolj zapleteno je pridobivanje gobjih spor. Te zbiramo iz zrelih gob, nato pa iz njih v sterilnih pogojih vzgojimo micelij, za kar potrebujemo posebne posode in sterilno okolje.
Ne glede na to, za kakšen način pridobivanja inokuluma se bomo odločili, je ključno, da z njim ravnamo previdno. Micelij in spore je treba hraniti v sterilnem okolju, da preprečimo kontaminacijo z drugimi organizmi. Inokulum je treba porabiti takoj ali ga, če ga želimo v substrat vnašati čez kakšen dan ali dva, hraniti v sterilnem hladilniku.
Gobam moramo za uspešno rast zagotoviti ustrezno temperaturo, vlažnost in svetlobo. Nekatere vrste potrebujejo višjo temperaturo, druge nižjo, vse pa precej visoko vlažnost, ki jo lahko ustvarimo s pršenjem ali ustvarjanjem dovolj visoke vlage v rastnem prostoru. Pomembno je tudi, da jih redno pregledujemo in pravočasno odstranimo gobe, pri katerih opazimo okuženost z boleznimi in škodljivci. Obiramo jih takoj, ko dosežejo ustrezno zrelost; kdaj je to, je odvisno od posamezne vrste. Obiramo jih previdno, da ne poškodujemo substrata. Sveže obrane gobe porabimo takoj ali jih shranimo v hladilniku. Lahko jih tudi posušimo.
Posebnosti gojenja šampinjonov
Šampinjoni (Agaricus bisporus) so verjetno najbolj priljubljena vrsta gob med ljubiteljskimi gojitelji. So zelo okusni in vsestransko uporabni v kuhinji. Najbolje uspevajo na substratu iz komposta in žagovine. Njihova prednost je, da jih lahko gojimo kar v kleti, garaži, rastlinjaku ali v kakšnem drugem zaprtem prostoru, v katerem zanje ustvarimo primerno rastno okolje. Niso občutljivi za pomanjkanje svetlobe, nekaj več je potrebujejo le v fazi rasti micelija, a ni nujno, da gre za naravno svetlobo, zato je prostor lahko tudi temnejši in osvetljen le z lučmi. Ključno pa je, da je prostor čist, že skoraj sterilen, zato da preprečimo okužbo z drugimi organizmi.
V začetni fazi rasti potrebujejo šampinjoni malce višjo temperaturo, od 24 do 27 °C. Pojavljajo se bela micelijeva vlakna, ki postopno prekrivajo površino substrata. Po uspešni inokulaciji se micelij širi skozi substrat in ga kolonizira. To po navadi traja nekaj tednov; ko se substrat v celoti kolonizira, pa ga prekrijemo z od dva do štiri centimetre debelo plastjo sterilnega komposta. Takrat se začne faza ploditve, in pomembno je, da temperaturo v prostoru znižamo na približno od 12 do 16 °C.
Ključno za prostor, v katerem bomo gojili šampinjone, je tako možnost uravnavanja in prilagajanja temperature. Potrebujejo tudi visoko vlažnost, še posebno v fazi ploditve. Tako jih moramo redno škropiti ali prostor vlažiti z vlažilnikom zraka. Pomembna je še dobra ventilacija, s katero odstranjujemo odvečno vlago in preprečimo nabiranje ogljikovega dioksida, ki lahko škoduje rasti gob.
Šampinjone obiramo, ko dosežejo želeno velikost in obliko. Najokusnejši so, ko so še mladi in je klobuk tesno zaprt. Pri obiranju gobo previdno odrežemo in pri tem pazimo, da ne poškodujemo substrata. Gojimo jih lahko ciklično, kar pomeni, da po vsakem obiranju substrat znova prekrijemo s kompostom in ga pripravimo na novo fazo oploditve. To omogoča večkratni pridelek iz istega substrata.
Posebnosti gojenja bukovk
Bukovke (Pleurotus osreatus), ki jih poznamo tudi kot šitake ali lisaste gobe, so prav tako nadvse priljubljene za gojenje na domačem vrtu. K temu pripomoreta njihov nežni okus in visoka vsebnost hranil. Za njihovo gojenje je najprimernejši lesni substrat iz slame in komposta, ki ga dobro zmešamo in ga primerno steriliziramo. Najbolje jih je gojiti na domačem vrtu, na kakšnem hlodu ali deblu drevesa, ki stoji v sečnem delu vrta. Če na vrtu ni prostora, jih lahko gojimo tudi na balkonu ali terasi, pri tem pa uporabimo lesene zabojčke ali lončke, napolnjene s primernim substratom. Na trgu so na voljo tudi komercialni paketi za gojenje bukovk v zaprtih prostorih.
Bukovke potrebujejo naravno svetlobo, a ne smejo biti izpostavljene neposrednim sončnim žarkom. Preveč sonca lahko škodi njihovi rasti. Najbolje uspevajo pri temperaturi od 20 do 24 °C, pomembna je tudi dovolj visoka vlažnost. To dosežemo tako, da substrat redno škropimo, pri tem pa pazimo, da uporabljamo le sterilno vodo, da preprečimo kontaminacijo in možen razvoj plesni. Pomembno je tudi dobro prezračevanje, saj preveč ogljikovega dioksida škoduje zdravemu razvoju gob.
Bukovke začnejo prve znake rasti običajno kazati v nekaj tednih po inokulaciji. Ko dosežejo primerno velikost in so še vedno kompaktne, jih previdno odrežemo in uporabimo v kuhinji. Njihova prednost je, da bodo po obiranju kmalu zrastle nove bukovke. Za to je potrebno je, da tudi po obiranju substrat redno škropimo in le potrpežljivo počakamo na nov pridelek.
Posebnosti gojenja lisičk
Lisičke (Cantharellus cibarius) so prava poslastica za ljubitelje gob. Imajo edinstven vonj in izrazit okus, zato se uvrščajo med najbolj priljubljene divje nabrane gobe. A gojimo jih lahko tudi v domačem vrtu. Najbolje uspevajo na polsenčnih in senčnih mestih, pod drevesom ali v bližini grmovja. Preveč neposrednega sonca škodi njihovi rasti. Najbolje uspevajo na humusnem, dobro odcednem substratu, ki ga pripravimo iz mešanice listja, šote in gozdnega komposta. Dodamo lahko tudi nekaj borovega igličja, saj lisičke rade rastejo v bližini borovcev.
Potrebujejo stabilno vlažno okolje, zato je pomembno, da jih redno zalivamo, vendar moramo pri tem paziti, da substrata ne razmočimo preveč, saj to lahko privede do gnitja micelija. Najbolje se počutijo pri temperaturi od 15 do 20 °C. Tako kot pri drugih vrstah gob tudi tukaj micelij razporedimo po substratu in ga rahlo potlačimo v površino. Pobiramo jih lahko nekaj mesecev po inokulaciji, ko dosežejo primerno velikost in barvo. Režemo jih previdno, da ne poškodujemo okoliškega micelija. Po prvem pobiranju substrat na enak način vzdržujemo naprej in lisičke se bodo spet pojavile v naslednjih sezonah.
Gojenje gob na domačem vrtu je zares zabaven način, s katerim se lahko še bolj preizkusimo v vrtičkarstvu in si zagotovimo zdrave domače sestavine za prave kulinarične dobrote. Poizkusite in poročajte o svojih uspehih!
E-novice · Rože in vrt
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
