Pozimi na vrtu: vrtnine, ki res krepijo imunski sistem
Naredimo si premišljen načrt in poskrbimo, da bomo imeli tudi v mrzlih mesecih na voljo ves čas vrtnine, ki bodo podpirale naše zdravje.
Vrtičkanje že dolgo ni več samo hobi, temveč postaja vedno bolj pomemben vir naše hrane. Ne samo da pri zelenjavi in sadju, ki ga pridelamo sami, točno vemo, kako sta tretirana in kakšen je njun izvor, vse bolj je lastni pridelek pomemben tudi zaradi varčnosti in nasploh dostopa do kakovostne hrane, ki podpira naš imunski sistem. Hrana v trgovinah postaja pregrešno draga, še posebno visoke pa so cene pridelkov, ki se ponašajo z označb o eko. Le mislimo si lahko, kaj se bo zgodilo v prihodnjih mesecih … Bomo sploh lahko še kupili zares hranljivo in z vitamini polno hrano, ki nam bo omogočala, da med zimo ohranimo svoje zdravje?
V mrzlih dneh smo še toliko bolj na udaru virusov in bakterij. Verjetno se vsi zavedamo, da če želimo ohraniti močen imunski sistem, pomena kakovostne hrane vsekakor ne smemo zanemariti. Tako je nadvse pomembno, kaj bo pozimi rastlo na naših gredicah. Naredimo si premišljen načrt in poskrbimo, da bomo imeli tudi v mrzlih mesecih na voljo ves čas vrtnine, ki bodo podpirale naše zdravje.
PREBERITE TUDI:
Najprej očistimo naš prebavni sistem
Preden začnemo kakršno koli »zdravljenje« s hrano, moramo očistiti in okrepiti prebavni sistem. Naj posebej poudarim, da seveda ne gre za zdravljenje, gre za pomoč telesu, da se bo samo postavilo po robu napadalcem. Krepitev prebavnega sistema pred začetkom zime je pomembna, saj živimo v časih, ko večina od nas hiti od enega opravka do drugega in nima možnosti, da bi živela zares zdravo.
Zaradi stresa, hitre prehrane in pomanjkanja gibanja na svežem zraku se v prebavnem sistemu dobri mikroorganizmi pogosto umaknejo tistim, ki nam povzročajo težave, zgago, bolečine v želodcu, napihovanje … Če želimo, da bo prava prehrana res delovala, moramo najprej v telesu povrniti pravo mikrofloro, kot rečemo. Šele s pomočjo dobrih mikroorganizmov bomo iz hrane dobili to, kar potrebujemo.
Verjetno ste že vsi veliko brali in tudi poslušali številne reklame o tako imenovanih probiotikih. Pa veste, da so najboljši in najbolj zdravi tisti, ki so v zelnici, torej v vodi, v kateri se kisa zelje, in v sirotki, stranskemu produktu mlekarjev, ki vam ponujajo skuto? Torej, če le imate to možnost, poskusite tudi sami skisati zelje in repo. Priporočljivo je namreč, da sta v mrzlih dneh kislo zelje ali kisla repa pogosto na našem jedilniku.
Še najboljše je, da ju uživamo kar surova, brez kuhanja. Vsako jutro za zajtrk eno ali dve »vilici« kislega zelja, pa ne bo treba hoditi v lekarno in kupovati dragih prehranskih dopolnil. Če sami niste vešči kisanja, pa poiščite kakšnega kmeta v okolici, ki kislo zelje in repo še ponuja.
Ko deluje prebavni sistem, očistimo še telo
Čistilno akcijo telesa bi morali narediti vsako pomlad. Čez zimo se namreč v naših celicah nabere veliko nečistoč, saj je zimska hrana premastna in v njej ni dovolj sveže zelene zelenjave. Najboljša čistilca telesa sta regrat in radič. Upam, da ste poslušali tudi moje nasvete in ste na vrtu posejali prezimni radič. Najboljša sorta je domači solkanski, a tudi verona, treviški ali zeleni tržaški solatnik so v redu. Sejemo ga junija.
Mnoge moti grenčina radiča in ga zato ne sejejo ali kupujejo več. A grenčini se lahko tudi izognete, če le posejete pravo sorto. Najmanj grenak je solkanski, a tudi verona in treviški, če ju za nekaj minut namočimo v topli vodi, ne bosta več pregrenka. Veliko manj grenak bo radič tudi, če bo redno zalivan. Tudi pozimi, če je zima tako suha kakor lanska, je smiselno gredice občasno zaliti.
Radič dobro prenaša mraz, zato ga ne sejemo ali presajamo v rastlinjak. Je skoraj škoda prostora v njem. Seveda je zdaj žal za setev veliko prepozno. Pa vendarle naj povem, da radič sejemo od sredine junija naprej, prezimne sorte najbolje kar neposredno na stalno mesto. Letne sorte, ki naredijo glavice jeseni, pa raje presajamo, torej vzgojimo sadike. Nekje od junija do sredine avgusta lahko sadike presajamo na stalno mesto. Res vam svetujem, da naj postane radič stalnica vaše jesenske in zimske prehrane.
Prezimne sorte seveda prezimijo. A tudi letne sorte prenesejo veliko mraza. Do –5 oC jim sploh ne škodi. Ko pa postanejo nočne temperature pod ničlo stalnica, lahko že odrasle ali napol odrasle glave preprosto prestavimo s koreninami vred v rastlinjak, če ga seveda imate. Glede na zelo mile zime, ki so čedalje pogostejše, pa tudi letne sorte skoraj brez težav ostanejo na prostem do novega leta.
Poleg grenčin vsebujejo rdeči listi radiča še veliko vitamina A, ki ima prav tako svojo vlogo pri obrambi telesa pred tegobami prehlada in drugimi zimskimi težavami. Zelene sorte dodajo še klorofil, ki vsebuje cel spekter mineralov, med njimi ima veliko magnezija in železa. Klorofil pospešuje rast in obnovo tkiv. Sodeluje tudi pri čiščenju organizma, kar potrebujemo v jesenskem, zimskem in zgodnjespomladanskem času. Klorofil sodeluje tudi v boju proti okužbam.
Znan je še po tem, da krepi imunski sistem, poleg vsega naštetega pa nam koristi še na številne druge načine. Zato je uživanje sveže zelene zelenjave zdaj zelo pomembno. Najbolj svežo pa najdete na svojem vrtu ali pri sosednjem kmetu zelenjadarju.
Križnice so recept za premagovanje zimskih tegob
Vse križnice, kot so zelje, ohrovt, predvsem pa rukola ali rukvica, redkev in redkvica so že od nekdaj znani premagovalci zimskih nadlog. Naša telesa bodo krepkejša tudi zaradi žveplenih spojin, ki jih vsebujejo križnice. Mesečno redkvico lahko imate na jedilniku tudi jeseni, v rastlinjake jo sejemo od septembra pa vse do sredine, morda celo do konca oktobra.
Enako velja za rukolo. Čeprav je zdaj za setev že prepozno, pa naj povem, da ju lahko ponovno sejete spet od januarja naprej, seveda v pokrit prostor. Na prosto pa je setev možna šele nekje od sredine, bolj pogosto pa od konca marca. Mesečna redkvica ne potrebuje svoje grede. Posejte jo kar med solato.
Najmočnejše orožje proti prehladu, celo močnejšemu v napadu, je zagotovo črna redkev. To so vedeli že naši predniki. Sirup, ki ga zelo enostavno naredimo, zelo hitro vsaj olajša, če ne celo prepreči močnejše okužbe jeseni in pozimi. Črno redkev sejemo od sredine junija naprej. Zadnja setev je možna še v sredini avgusta. Korene pulimo sproti, ko pa res stisne mraz, jih lahko hranimo v zasipnicah, v žagovini, pesku ali celo v zdrobljenem listju v kleteh.
Takoj, ko začutimo neprijetno draženje v grlu, kašljanje, ali začnemo smrkati, si privoščimo ta okusni in zares zelo zdrav sirup. Korenu odrežemo spodnji del in ga postavimo na krožnik ali v lonček. Odrežemo tudi kapico in izdolbemo majhno luknjo v zgornji del korena. Napolnimo jo z žličko medu, če pa se mudi, lahko med nadomestimo z žličko sladkorja. Počasi se bo začel nabirati sladki sirup, ki ga srkamo po žličkah. Poizkusite in presenečeni boste, kako ta preprosta vrtnina pomaga.
Upam, da je na vaših vrtovih tudi listnati ohrovt, zagotovo ga na kmetijah nekateri še imajo. Ker vsebuje veliko klorofila, je super junak med kapusnicami. A tudi druge kapusnice, kot so zelje, brstični in glavnati ohrovt, so zdaj v prvi obrambni vrsti za naša telesa. Poglejte na vrtu tisti, ki ste pozno jeseni porezali brokoli, morda ga je kaj preživelo in zdaj že dela stranske male, a sladke rozete. Tudi njegovo listje pojejte oziroma ga zrežite v zelenjavne juhe. Za drugo zimo pa si zapomnimo, da nekaj brokolija posadimo tudi v rastlinjake.
Lukovke odganjajo bakterije in viruse …
Lukovke, ali po starem čebulnice, vsebujejo veliko žveplenih spojin, ki uspešno uničujejo številne mikroorganizme, žal pa na viruse nimajo posebnega vpliva, a vseeno pomagajo pri obrambi telesa. Največjo napako delajo vsi, ki se izogibajo ostremu okusu čebule ali se bojijo nekoliko močnejšega vonja česna. Prav oster okus čebule namreč priča o tem, da vsebuje veliko žveplenih snovi, tako pa čebula brani vstop »bacilom« v naša telesa že v naših ustih.
Seveda tudi v tem primeru velja, da sta surova čebula in česen učinkovitejša od kuhane. Naš ptujski lük je v eni izmed analiz, ki so jih naredili pred 20 leti, vseboval veliko več teh snovi, kakor so jih vsebovali primerjalni vzorci hibrida in tudi dveh drugih domačih sort.
Tisti, ki imate težave z želodcem in vam čebula preprosto ne ustreza, se lahko odločite tudi za por, ki pa ga je treba za enak učinek seveda pojesti nekoliko več. Namesto čebule, česna in pora lahko z vrta presadimo tudi drobnjak ali kitajski česen (kitajski drobnjak, grmičasti česen) v lonce in rastlinjak. Tam boste imeli okusno listje vso zimo.
Če boste drobnjak posadili v lonček, je priporočljivo, da ga za sedem do deset dni postavite v zamrzovalno skrinjo. Tako boste rastlino prevarali, da je zima že mimo, in se bo ponovno začela obraščati tudi pozimi. Drugače drobnjak tudi na toplem pozimi počiva.
Čebulo si lahko v začetku prehlada preprosto narežemo na kocke in jo imamo na krožniku na nočni omarici, medtem ko spimo. Tako nam bo pomagala pri lažjem dihanju in čiščenju dihalnega sistema.
Mikrozelenjavo lahko pridelamo tudi v bloku
Kaj pa tisti, ki nimate vrta? Ali pa tisti, ki ste v juniju pozabili posejati prezimni radič? Če nič drugega, lahko vedno v svoji okolici poiščete kakšno kmetijo, ki vam bo prodala del svojega pridelka. Večina tistih kmetij, ki prodajajo svoje pridelke na tržnici, navadno seje tudi prezimni radič.
Odlično rešitev, da si sami pridelate nekaj svežih zelenih vitaminov in mineralov kar na domačem balkonu ali kuhinjskem oknu, pa nam ponuja mikrozelenjava. Najboljše je, da posejete seme solate, predvsem križnic, kot sta kreša in rukola, pa tudi rdeče pese, blitve, špinače in mogoče nekoliko manj znanega tolščaka. Ne potrebujete velikih globokih loncev, najboljši so kar setveni pladnji.
Vsega naštetega ne sejte v mešanici, saj vse rastline ne kalijo enako hitro, in če bi jih posejali skupaj, bi nekatere že bile za rezat, druge pa bi šele pogledale na plano. Ko dobijo rastline prve prave liste, so velike nekje 5 cm. Takrat lahko že vzamete škarje, jih porežete in dodate v slastne solate. Če jih boste sejali malce več, lahko tudi iz mikrozelenjave sami pripravite solato in jo zabelite z raznimi prelivi. Če bo ta vseboval tudi jogurt, boste v »bombo zdravja« dodali še nekaj probiotikov. Lahko pa seveda mikrozelenjavo dodate tudi v presne sokove in smutije.
Sama bom posejala seme naštetih rastlin in morda še peteršilja, pastinaka in kopra na toplem. Po vzniku semen bom nekaj posejanih posod postavila ven, na hladno, kjer bo rastlo vse nekoliko počasneje, nekaj pa jih bom pustila kar na toplem. Tako bom imela zalogo zdravih vitaminov ves čas pri roki. Nove setve lahko naredimo tudi vsakih deset dni na novo in bo sveža zelenjava vsaj v manjši meri hitro na razpolago. Krešo lahko začnemo rezati že v sedmih dnevih, rukola ali rukvica in solata pa potrebujeta nekaj dni več.
Sklepna misel
Vse napisano seveda ne bo garantirano premagalo vseh tegob. A zagotovo so samo uravnotežena prehrana, domača zelenjava in tudi sadje lahko pomočniki telesu, da se z okužbami spopada in jih vsaj poskuša premagati.
E-novice · Rože in vrt
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
priljubljena inženirka agronomije, avtorica številnih vrtnarskih knjig, specialistka za zelenjadnice in okrasne rastline. Njeno knjižno uspešnico SEMENARSTVO – kako pridelati kakovostno seme, ki jo je izdala Založba Kmečki glas, lahko naročite na tel. št. 01 473 53 79 ali na e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si. Več informacij o Mišinih knjigah poiščite na https://zalozba.kmeckiglas.com/pusenjak-misa/.
