Kako zasaditi strmo brežino?
Brežine so za vrtnarje pravi izziv, saj je erozija tam izrazita. Na vrtovih pa lahko brežine spremenimo tudi v cvetoče grede. Poglejmo si, kako.

Ko se lotimo zasaditve okrasnih rastlin na brežino, je predpriprava ena izmed najbolj pomembnih opravil. Teren se pograbi, odstrani kamenje, ustrezno pognoji, in ker so v prvih letih sadike rastlin manjše, je za preprostejše vzdrževanje najbolje, da se pred saditvijo brežina prekrije z geotekstilom. V boju proti plevelu lahko na strmih brežinah uporabimo le geotekstil ali tkane zastirke iz kokosovih vlaken, lubje, slamo ali druge zastirke, ki jih potresemo po tleh, pa ob večjih nalivih voda odnese.
Nasvet za tiste, ki želite brežino zasaditi s travo
Tudi če se odločimo na brežini sejati travo, ni dovolj, da jo zasejemo in pokrijemo s tanko kopreno. Če želimo sejati travo, je najbolje, da na izpostavljenih mestih sejemo seme trave in ovsa hkrati. Preprosto seme zmešamo skupaj, saj oves hitreje vzklije in požene korenine ter preprečuje erozijo, seme trave pa ima čas, da požene in se obdrži na brežini. Dodatno lahko poskrbimo za zmanjšanje erozije s posebnimi mrežastimi kokosovimi tkaninami, ki zadržujejo zemljo. Pa vendar, tudi ko po začetnih težavah trava zraste, je košnja težavna.
Dodatna težava pri zasaditvi brežine je izpostavljenost soncu. Izrazito sončna lega pomeni, da se brežina dodatno segreva in je treba razmisliti o pravih rastlinah, ki jih bomo posadili. Zelo dobro na suhih sončnih legah uspevajo sukulentne rastline – sedumi. Večinoma te rastline zastopajo botanične rodove, ki so skupaj zajeti v družini tolstolistnic (Crassulaceae). Poleg teh rastlin uspešno rastejo tudi netreski (Sempervivum).
PREBERITE TUDI:
Ko načrtujemo zasaditev brežine, moramo upoštevati, da so sosednje rastline enako visoke, saj bi drugače višje rastline zakrile in zasenčile druge. Višje rastline zasadimo na vrhu brežine. Pri oblikovanju grede na brežini upoštevajmo različno dobo cvetenja rastlin. Čar vrta je namreč, da imamo cvetoče rastline od pomladi do pozne jeseni. Tako lahko z izborom ustreznih vrst in sort rastlin ustvarimo preprogo, ki v času rastne dobe spreminja svoje vzorce in barve.

Rastline, ki so najbolj primerne za strme brežine
Višje sorte homulic zasadimo na vrhu brežine. Različne sorte cvetijo od poletja do pozne jeseni. Teh rastlin pred zimo ne porežemo, saj so njihova stebla trdna in suha socvetja so v zimskem ivju čudovita. Hkrati pa je njihovo seme hrana za ptice. Spomladi suha stebla porežemo in rastlina znova odžene nove poganjke.
Nekatere rastline se zelo lepo razrastejo že prvo leto, medtem ko moramo biti pri drugih rastlinah bolj potrpežljivi.
Skupina homulic bela homulica (Sedum album 'Coral carpet'), pozimi rjavordeča homulica Sedum album in zelenolistna homulica (Sedum spurium) se hitro in dobro razrastejo ter so kot sosede dokaj agresivne do počasi rastočih sedumov ali netreskov. Zato jih je treba stalno obrezovati. V času cvetenja poženejo iz vsakega poganjka bele oz. smetanaste barve drobna socvetja, ki v celoti prekrijejo rastline. Socvetja takoj po cvetenju, ko se začno sušiti, porežemo, tako imajo rastline spet dovolj svetlobe za rast zelenih delov. Z rezjo tudi spodbudimo razraščanje, saj iz stranskih poganjkov poženejo novi.


Ostra homulica raste počasi, cveti rumeno in ima bolj krhke poganjke. Zato moramo biti na njene sosede pozorni, saj jo sicer prerastejo in zakrijejo.
Kamčatska humulica (Sedum kamtschaticum) se izredno lepo razrašča in že prvo leto naredi lepo preprogo. Cvetovi ne zakrijejo zelenja in rastlina je izjemno primerna za ozelenitev površin, kjer želimo imeti nizko rastoče trpežne rastline.


Zelo podobno se razrašča homulica, ki cveti v rožnatih in belih odtenkih. Pomembno je, da odcvetela socvetja porežemo in tako spodbudimo vnovično cvetenje.


Crassula schmidtii je krasula – tolstolistnica, ki je v toplejših podnebjih zimzelena trajnica. Če jo želimo prezimiti, jo je treba prestaviti na toplo. Je dobrodošla popestritev zasaditve sedumov, saj so cvetovi izrazito rožnato rdeče barve. Pri načrtovanju zasaditve brežine s prezimnimi sedum si tako lahko omislimo nekaj prostora za te neprezimne rastline, saj naš dodatni trud povrnejo z bujnim cvetenjem.

Rast po brežini, ki je strma, je rast navzdol. To pomeni, da so rastline obrnjene v eno smer, in ko se razraščajo po geotekstilu, lahko odprtino počasi širimo v njihovi smeri rasti. Tako bodo ogolela stebla imela možnost pognati korenine v tla, iz spečih brstov pa bodo pognali novi poganjki. Rastlina bo vedno bolj močna in košata.

Pazimo, da je kombinacija rastlin dinamična
Ko opazujemo različne sedume, ki se med seboj razlikujejo po barvi, strukturi in teksturi, je njihova kombinacija tista, ki naredi našo zasaditev bolj zanimivo. Če bi te različne rastline enakomerno razporedili ter pomešali med seboj, njihova različnost ne bi prišla do izraza.


Netreski se razraščajo popolnoma drugače kot sedumi. Najstarejša rastlina požene poganjke in je v sredini skupine manjših rastlin. Nove rastline se razraščajo okoli osrednje najstarejše ne glede na naklon brežine. Ko skupina netreskov zakrije odprtino geotekstila, jo je dobro postopoma razširiti. Osrednja rastlina, ko je dovolj dozorela, požene cvetno steblo, in ko odcveti v celoti, odmre. Tako imajo nove hčerinske rastline nov prostor za razrast.

Upoštevati je treba tudi naravne škodljivce in bolezni
Sedumi so relativno odporni proti različnim boleznim, težave lahko povzročajo listne uši. Vendar z ustreznimi škropljenji te težave odpravimo.
Dodatno pa povzroča večjo težavo krt. Čeprav je koristna žival in je žužkojed, vam lahko v zasaditvi brežine naredi veliko škodo. Pod geotekstilom rije in ustvarja rove, ker geotekstil preprečuje nastanek ozke višje krtine, vam dviguje podlago in s tem tudi rastline. Razumeti je treba, da je za rastline, ki rastejo v strmi nerodovitni peščeni brežini, ki je na sončni legi, izjemno pomemben stik korenin s podlago. Le tako je mogoče, da rastline rastejo in ustrezno prekrijejo geotekstil ter oblikujejo zeleno preprogo.

Čeprav lahko sproti utrjujete tla, rastline ne morejo rasti. Preostane vam le, da namestite odganjevalce krtov z različnimi frekvencami in upate, da bo zapustil vašo brežino. Vse druge mogoče tehnike za odganjanje krtov so namreč v brežini, ki je prekrita z geotekstilom, otežene. Krti namreč vzdržujejo svoje rove, in če jih le pohodimo, jih spet obnovijo.



E-novice · Rože in vrt
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se