Urška Ajdišek: Na sanje je dobro biti ves čas pozoren
Psihoterapevtka in jungovska psihoanalitičarka, avtorica knjige Sanje – tiha zgodba naše duše, pri svojem delu spremlja ljudi, ki iščejo stik z najglobljim bistvom.
Za začetek nam povejte, kaj pravzaprav so sanje.
Sanje so poskus neke naše notranje inteligence, najvišje entitete znotraj nas, da našemu egu prenese sporočila, ki so pomembna za njegov razvoj.
Največkrat gre za poskuse naše psihe, da uravnovesimo neuravnotežena stališča, saj jim nasprotuje, jih dopolni ali postavi pod vprašaj, da jih začnemo raziskovati in preverjati, ko je to potrebno.
Sanje nam lahko pomagajo, kadar se znajdemo na razpotju ali se spopadamo s konkretnimi psihičnimi težavami. Kdaj moramo postati pozorni na svoje sanje?
Ljudi že leta spodbujam, da moramo svoje sanje živeti! Sproti, vsak dan, moramo s pomočjo svojih nočnih sanjskih zgodb preverjati, ali so naša vsakodnevna dejanja prava. Je odločitev za drugo službo pravilna? Kakšna je druga plat konflikta s partnerjem, ki je sama ne vidim? Zakaj moj nadrejeni v meni vzbudi grozen strah? Zakaj mi ta sodelavec tako dvigne tlak? Torej vprašanje v sanjskem kontekstu je vedno, kako mi sanje lahko pomagajo, da živim bolj uravnoteženo, a hkrati polno življenje, usmerjeno v izražanje najboljšega v meni. Odgovor na vaše vprašanje je, da je dobro biti na svoje sanje pozoren ves čas, seveda po realnih zmožnostih okoliščin našega načina življenja.
Zakaj nas preganjajo nočne more?
Namen nočnih mor je, da nas predramijo, da nemudoma in čim bolj direktno razumemo, kaj je treba v našem delovanju spremeniti, in se takoj lotimo dela. Običajno so to sanje, ob katerih ne moremo ostati ravnodušni ali jih skozi dan pozabiti. Tudi njihova sporočilnost je bolj neposredna kot pri drugih tipih sanj, ki bolj sugestibilno in taktno predlagajo postopne spremembe v naših življenjih, ker nam nočne more v prvi vrsti sporočajo, da nimamo več časa, da je nekaj nujno spremeniti takoj.
Včasih se naše sanje ponavljajo. Je to redek fenomen ali nam tudi to kaj sporoča?
Ne, to je kar pogost pojav.
Sanje se običajno ponavljajo z namenom, da nas opozorijo, da nekaj v svojem življenju počnemo še vedno enako, da nismo napredovali.
Gre za serijo sanj, kjer se večina dejstev v sanjah ponavlja, vendar so vedno tudi določene podrobnosti, ki so drugačne od prejšnjih sanj in nam pomagajo podrobneje razumeti njihovo sporočilo. Prav ta drugačen odtenek kaže smer napredka, če se jih bomo lotili analitično, jih poskušali razumeti in udejanjiti v svojem delovanju.
Druga vrsta sanj pa so nočne more, ki potekajo v natančno isti zgodbi vsakič, brez sprememb, ne glede na to, kolikokrat smo jih že sanjali. V tem primeru gre za travmo. V primeru travme psiha, da preživi, izkušnjo travme odcepi od sebe, da bi jo odstranila iz svojega vidnega in čutnega polja. Ta travma potem deluje ločeno in od časa do časa »napada« zdravi del psihe. Tako sanje odsevajo to travmo in nas spominjajo nanjo tako, da ponavljajo našo travmatično izkušnjo do potankosti isto, da bi jo počasi zmogli dojeti, sprejeti in ta odcepljeni, ranjeni in travmatizirani del sebe integrirati nazaj kot sestavni del svoje psihe.
Če smo v stiku s seboj, se svojih sanj spomnimo ali se tega naučimo. Torej če se svojih sanj ne spominjamo, nismo v stiku s seboj?
Vsi ljudje, ki smo psihično zdravi, sanjamo, posledično se lahko svojih sanj spomnimo ali se tega naučimo.
Če pa se svojih sanj ne spomnimo, se to lahko zgodi iz več razlogov. Lahko gre preprosto za cenzuro ega, torej našega jaza, ker je neko sporočilo včasih težko slišati oz. sprejeti in ga zato preprosto pozabi, še preden bi ga lahko dojeli. Drugi razlog je lahko, da temi sanj ne posvečamo prave pozornosti, ker v sporočilnost in pomoč sanj ne verjamemo. Lahko smo preveč zaposleni in posledično utrujeni. V tem primeru naša psiha teži k temu, da bi se najprej spočili in naspali. Na primer mame z majhnimi otroki, ki se pogosto zbujajo ponoči, večkrat potožijo, da ne sanjajo.
Pogosto se zgodi, da zelo zaposlene ljudi, ko odpotujejo na dopust ali za praznike, nezavedno preplavi in nenadoma se jim zdi, da ves čas sanjajo, in neredko se sprašujejo, ali so psihično zboleli.
Podobno pa se lahko zgodi obratno: pri ljudeh, kjer je interes za sanje velik in poskušajo preveč intenzivno vplivati na svoje sanjske procese, se sanjsko dogajanje v nekem trenutku ustavi, kajti v naših pristopih k sanjam ne smemo biti pretenciozni. Sanje se ne zgodijo na silo ali na povelje, ampak če jih jemljemo s spoštovanjem, dozirano sporočajo namere za boljše spopadanje z vsakodnevnimi izzivi.
Bi lahko rekli, da smo, če se sanj ne spomnimo, v resnici bolj notranje pomirjeni?
Kadar smo notranje pomirjeni, so sanje prisotne, a so mogoče drugačne narave. Njihova namembnost je mogoče na bolj splošni življenjski naravnanosti, ko tudi v budnosti bolj slišimo svojo intuicijo in nam je jasno, kako ravnati. Čeprav je ta notranja pomirjenost višji cilj našega duševnega in duhovnega razvoja, je pri večini ljudi našega časa to trenutno stanje psihe, kajti psiho sestavlja energija, ki ves čas prehaja iz enega stanja v drugega in je živa ravno zaradi gibanj te energije. Tako se z nekaterimi drugimi ljudmi privlačimo, z drugimi odbijamo, a ne gre pričakovati, da bomo, če živimo z ljudmi in med ljudmi, dlje časa ali konstantno v pomirjenem stanju. Kot pravi Rumi, ko misliš, da si dosegel svoje stanje zena in notranje razsvetljenosti, ki ti ga nihče od zunaj ne more porušiti, pojdi na kosilo domov, k svojim staršem. To pomeni, da vedno so razlogi, ki povzročijo napetosti in privlake ter odboje, ti pa poskrbijo, da naša energija kroži, hkrati pa se občasno znajdemo v stanjih psihičnega ravnovesja in miru, ki je tako zaželen in iskan.
Ali nam pozitivne sanje sporočajo, da smo na pravi poti in kako sanje prenašajo sporočila prek simbolov lahko preberete v celotnem članku, ki je bil objavljen v številki Obrazov 01/24. Revija je na voljo v spletni trafiki.
E-novice · Novice
