Mateja J. Potočnik

Se vam zdi, da so razmere pri nas in v svetu slabše, kot so bile, ali pa imamo tak občutek le zato, ker so mediji bolj bombastični, ker so tu družbena omrežja, kjer vsi uveljavljajo svojo agendo?

Ko sem dobil novinarsko nagrado za življenjsko delo, sem v nagovoru med drugim dejal: »Dragi kolegi, ne vem, kakšno bo novinarstvo čez deset let, zagotovo pa vem, da vam bo težje, kot je v tem trenutku.« In to se uresničuje. Na eni strani so družbena omrežja z vso to površnostjo in lažmi, o katerih sva govorila, na drugi strani mediji, ki bi morali zadeve preverjati, a v hitenju in borbi za gledalce ali bralce tega ne počnejo dovolj temeljito. Tudi bralci, gledalci in poslušalci so se »pokvarili«. Raje spremljajo družbena omrežja, kjer pišejo prijetnejše stvari, vključno z lažmi in izmišljotinami, kot da bi se posvetili neki resni gospodarski analizi, na primer pogovoru s kulturnikom ali znanstvenikom na treh časopisnih straneh …

Postajamo površni – tako uporabniki informacij kot tisti, ki jih pripravljajo. Tega me je strah, ker ne vem, kam to vodi.

Šimen Zupančič

Prijatelj zdravnik mi pravi, da je k njemu prišla mamica z otrokom. Gospa je po poklicu šivilja – pa vse spoštovanje do šivilj! – in mu je rekla: »Gospod, jaz za otroka potrebujem to in to zdravilo.« Debelo jo je pogledal, a je gospa nadaljevala: »Ne bom vam kradla časa, samo napišite mi recept, ker sem na Facebooku prebrala, da bo to mojemu sinu zagotovo pomagalo.« Si predstavljate? Še pokazala mu ni otroka. Prišla je k zdravniku le zato, da ji administrativno uredi zdravilo, za katero je na spletu prebrala, da naj bi pomagalo njenemu otroku. Študij medicine vendarle traja šest let, za božjo voljo, ne pa dve leti poklicne šole!

To zanemarjanje strokovnega znanja je nevarnost današnjega časa, ki velja tudi za medije in vse drugo.

Celoten intervju preberite v reviji Obrazi  03/26. Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.