Šimen Zupančič

Miha Deželak, prvi obraz Dežele junakov, je pred 11 leti s skirojem krenil od Goričkega proti Piranu. Iz ene nore ideje je zrasla vseslovenska zgodba solidarnosti. V več kot desetletju so zbrali več milijonov evrov pomoči, na morje odpeljali na tisoče otrok iz socialno ogroženih družin ter financirali počitnice, terapije in pomoč družinam v stiski. V teh letih je bilo zbranih toliko sredstev, da bi lahko na morje peljali kar 500 avtobusov otrok. Konkretno v številkah: v tem času je bilo zbranih 6.253.789,43 evra. Kapo dol Mihu, ki je svoje poslanstvo zdaj predal Cenetu Prevcu.

Kaj boste najbolj pogrešali, ko ne boste več v vlogi prvega junaka Dežele junakov? In kaj boste pogrešali najmanj?

Najmanj bom pogrešal utrujenost, dež, premalo spanja in seveda tiste neustavljive izzive naše programskega direktorja, ki mu pravimo Gargamel. Bom pa zelo pogrešal druženje z ljudmi, otroški smeh, sveže jagode v Krškem in sočno lubenico na Krasu. Pa vse tiste male trenutke, ki ti obogatijo dan, ko gasilci postrojijo svoje cevi, otroci z navdušenjem ploskajo in ko se v zraku razlije vonj po dobri volji in junakih. To je tista magija Dežele junakov, ki jo bom najbolj pogrešal. Ampak kolikor se bo dalo, bom tudi osebno pri akciji in mislim, da tega pogrešanja skoraj ne bo.

Zaupajte nam tri spomine ali utrinke, povezane z akcijo Dežela junakov, ki so se vam najbolj vtisnili v spomin.

Uf, to je skoraj nemogoče izbrati, ker je desetletje polno nepozabnih trenutkov! Če že moram, bi omenil druženje z Anito Ogulin! Njena energija, smeh, iskren pogovor ti ostanejo v srcu za vedno. Petje pesmi Tople oči od Nine Pušlar s celotno ekipo, ko smo vsi skupaj malo hripavi odfušali po svoje, a smeh je odmeval daleč naokoli. In tisti trenutki, ko so se razglasili zneski zbranih donacij, in potem otroške oči, aplavzi, nasmehi … Takrat res vidiš, da smo skupaj ustvarili nekaj posebnega. Največji spomin pa je, ko sem se prvič zavedel, da je Dežela junakov res nekaj, kar ljudi povezuje, da to ni več akcija, ampak da je vse skupaj postalo pravo gibanje, da se je iz ene akcije Radia 1 »rodila« Dežela junakov. Ta je bila ves čas v nas, le nekdo je moral vse te dobre ljudi povezati skupaj.

Šimen Zupančič

Kako dobro se poznata s Cenetom? Zakaj je po vašem mnenju prav on vaš pravi naslednik?

Poznava se še iz časov, ko je tekmoval v smučarskih skokih. Ko je gostoval pri nas, je vedno prinesel dobro energijo, zabavne odgovore in druženje z njim mi je bilo vedno v veselje. Spomnim se, da sem ga povabil na piknik, ki sem ga organiziral za sodelavce in prijatelje in si je vzel čas in se z veseljem odzval na moje povabilo. Res je srčen, zabaven in fantastičen človek in iskreno sem vesel, da bo prav on moj naslednik. Predlagali in podprli so ga tudi naši poslušalci in ob predstavitvi so ga takoj za svojega vzeli tudi otroci na osnovni šoli Koseze.

Pričakujete, da bo zaradi svojega popularnega imena v Sloveniji akcijo popeljal še na višjo raven?

Prevčeve itak vsi obožujemo, ker so naši športni junaki in prvaki, pa ne le zaradi priimka. Cene bo predvsem zaradi svojega navihanega karakterja in srčnosti zagotovo akcijo popeljal na višji nivo. Komaj čakam, da ga prvi dan akcije zagledam na kvadrociklu.

Boste akcijo zdaj preimenovali v Cenetova Dežela junakov?

Cene se žene ali Cene ga žene, nekaj na to foro bi bilo top!!! Ampak kot vedno, bomo povprašali poslušalce, ker nas navdahnejo s svojimi zgodbami in domislicami.

Prispevek je bil objavljen v številki revije Obrazi  04/26. Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.