Oče osmih otrok: Ne glede na to, kaj narediš, kot starš vedno nekje odpoveš
Pred tremi leti je Stellan Skarsgård doživel možgansko kap, ki mu je pustila težke posledice. Za trenutek je bil prepričan, da je njegove igralske kariere konec.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Takrat je bil 74-letni švedski igralec Stellan Skarsgård sredi enega najvidnejših obdobij svoje več kot pol stoletja dolge kariere. Bil je osrednja figura dveh velikih franšiz – kot groteskni baron Harkonnen v Villeneuvovem filmu Dune in kot uporniški strateg Luthen Rael v Disneyjevi seriji Andor.
Zgodilo se je med sezonama serije ter med prvim in drugim delom filma. Še vedno je bil iskan, a ni vedel, ali bo lahko še kdaj delal na enak način. Poklical je Denisa Villeneuva in Tonyja Gilroya, ustvarjalca serije Andor, ter jima razložil, kaj se je zgodilo in kaj bo morda treba spremeniti. Od takrat uporablja majhen slušni aparat, po katerem mu dovajajo besedilo. Prilagoditev ni bila lahka, priznava, a mu je omogočila, da je nadaljeval delo.
Tisti, ki ga poznajo, pravijo, da mu je kap odvzela del stare zadržanosti in ga naredila bolj odprtega, bolj neposrednega, celo zabavnega ob lastnih zdrsih. Prav ta sproščenost prežema tudi njegov novi film Sentimentalna vrednost, nežno in hkrati ostro komično dramo o razklani družini, ki se skuša znova povezati. Vloga, ki se mu je nevarno približala tudi osebno, se je strinjal za The Guardian.
Oče osmih otrok
Oče osmih otrok iz dveh zakonov, šest od njih je igralcev, v vlogi prepozna globoko osebno noto. »Kot oče sem moral Gustava na nek način braniti,« pravi. »Popoln oče ne obstaja. In čutil sem njegovo neuspešnost. Želel sem poudariti njegovo človeškost.« In očitno mu je uspelo, saj je za omenjeno vlogo prvič nominiran tudi za oskarja.
Od leta 1989, ko je zapustil Kraljevo dramsko gledališče, je po lastnih besedah le štiri mesece na leto preživel pred kamero, preostali čas pa z otroki. »Pa je bilo dovolj? Ne vem. Ne glede na to, kaj narediš, kot starš vedno nekje odpoveš.«
Film po njegovem ujame občutek nemoči, ki ga pozna tudi sam: »Kot umetnik si lahko ranljiv in nežen v svojem delu, v zasebnem življenju pa veliko težje,« priznava zvezdnik, ki se nikoli ni preselil v ZDA, saj je želel biti ob otrocih in rad živi na Švedskem, kjer se je leta 1951 tudi rodil.
Odraščanje
Odraščal je v Malmöju, a se je z družino pogosto selil, preden je njihov dom postal kraj Klagshamn. Tam se je začel zanimati za gledališče v otroškem poletnem gledališču. Pri 16 letih se je že odselil od doma in nadaljeval študij v Helsingborgu, a nikoli ni dokončal nobene formalne igralske izobrazbe.
Kot mladenič je igral naslovno vlogo v televizijski seriji Bombi Bitt och jag – Bombi Bitt in jaz (1968), zaradi katere je postal najstniški idol. Igral je tudi v številnih mestnih gledališčih po vsej državi, tudi v Stockholmu, kmalu pa je doživel preboj na velika platna z vlogo zlobnega in zatiranega kmečkega delavca Svena v filmu Hansa Alfredsona Neumni morilec (1982).
Za vlogo je prejel nagrado guldbagge in srebrnega medveda na berlinskem filmskem festivalu. Majhna vloga v ameriškem filmu Neznosna lahkotnost bivanja (1988) pa je zaznamovala njegov začetek dolge mednarodne filmske kariere, ki vključuje vidne vloge v številnih slavnih filmih. Odkar je leta 1988 zapustil gledališče Dramaten, se je v bistvu posvetil le filmu.
Od majhnih deklic do starih sitnob
Stellan že desetletja krmari med hollywoodskimi spektakli, kot sta Pirati s Karibov in Mamma Mia!, ter zahtevnejšimi evropskimi projekti, kot sta Lom valov in Černobil, za katerega je prejel tudi zlati globus. »Stavil sem na obe strani,« pravi z nasmehom. »Imam oboževalce od majhnih deklic do starih sitnežev. Posnel sem 150 filmov. Orodja imam. A jih nočem razkazovati. Želim izgubiti tla pod nogami. Takrat se zgodijo nove stvari.«
Tudi danes, kljub zdravstvenim omejitvam, razmišlja podobno. Vloge izbira preudarneje, a tveganja ne opušča. »To je nevarno območje in prav tam želiš biti. Za igralca je to zlata jama.«
Ko ga vprašajo o upokojitvi, se le zasmeji: »Ven me bodo morali odnesti. Rad sem na snemanju, z igralci, ekipo, režiserjem. To je igra. Ta energija, tega nočem izgubiti. Ker bi to pomenilo zamuditi življenje.«
E-novice · Estrada
