osebni arhiv

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Če kdo zna dokazati, da se lahko tekaški copati in operni oder znajdejo v isti zgodbi, je to operna pevka Irena Yebuah Tiran, ki se te dni pripravlja na podvig, ob katerem marsikomu zmanjka sape že ob sami misli nanj. Že tretjič bo pretekla dobrodelni operni maraton – vseh 42 kilometrov – in se vmes ustavljala, da bo pela operne arije. Tokrat ne bo tekla le za dober namen, ampak za zgodbo, ki jo je pomagala ustvariti sama: postala je prva ambasadorka novega projekta Botrstvo v kulturi. In čeprav dobro ve, kaj jo čaka, maratonske razdalje danes ne gleda več s strahom.

Sašo Radej

Priznana mezzosopranistka, pedagoginja, mama, žena in strastna maratonka Irena Yebuah Tiran bo drugo nedeljo v septembru že tretjič združila svoji veliki ljubezni: petje in tek. Na 42-kilometrski poti bo povezala Otočec, Novo mesto, Šentjernej, Škocjan in Šmarjeto, a brez lova na osebne rekorde. V ospredju bodo glasba, dobra volja in dobrodelnost. »Da bom pritekla v cilj, pove samo polovico zgodbe, saj bom med maratonom tudi počela to, kar najbolje znam – pela,« se nasmehne Irena in doda: »Maratonske razdalje se ne bojim več!« Medtem ko drugi tekači po nekaj kilometrih razmišljajo o naslednji okrepčevalnici, ima ona v mislih še note in besedila.

»Ne boste verjeli, ampak glas se s tekom ogreva. Glasilki sta mišici, ki dobita kisik med tekom, zato se pravzaprav z lahkoto poje. Poleg tega bomo imeli zmeren tempo teka, da ne bom zadihana. Po štirih urah teka je telo sicer že utrujeno, ampak takrat nastopi adrenalin,« razloži Irena, ki pred tretjim podvigom treme nima, bolj jo skrbita vreme in organizacija. »Ampak v resnici imam tudi tokrat krasno ekipo in verjamem, da bo dogodek uspešen,« pravi 52-letnica, ki je pretekla že več maratonov, berlinskega celo večkrat.

Boštjan Pucelj

Na prvem dobrodelnem maratonu je doživela tekaško krizo, a niti za trenutek ni podvomila, da bo prišla do cilja. »Vedela sem, da bom pritekla do konca, še posebej ker sem imela ob sebi svoje tri mušketirje.« Tokrat bo ob njej še več družbe in glasbenih kolegov, operni pevec Žiga Lakner pa z njo ne bo le pel, ampak tudi pretekel vseh 42 kilometrov. »Vesela sem, da bo ob meni še en pravi maratonski 'norec', na pevskih postajah pa se mi bodo pridružili tudi operni prijatelji Ursula Langmayr, Ana Berus Piletič, Ema Starešinič, Gaja Sorč, Valerija Šoster, Štefica Grasselli, Marko Erzar in Lucas Somoza Osterc, k teku pa sem povabila še nekatere druge umetnike,« pove znana Novomeščanka, ki že ima sestavljen glasbeni program maratona. »Glede na to, da imajo vse svetovne operne hiše tako imenovani železni repertoar, se bom tudi jaz kar držala našega. Spet bodo zazveneli znamenita Verdijeva Napitnica, Barcarolla in tercet iz Mozartove opere Così fan tutte. Letos pa prihaja še simpatična novost, saj se nam bodo na pevskih postajališčih pridružili otroški pevski zbori lokalnih šol.«

Ne teče zase, ampak za 'drobne biserčke'

Tretja izvedba ima za Ireno posebno težo, saj bodo dobrodelni kilometri namenjeni mladim talentom s področja umetnosti in kulture, vključenim v novi projekt Botrstvo v kulturi. Pobuda zanj je prišla prav od Irene, ki je postala tudi njegova prva ambasadorka.

Boštjan Pucelj

»Ne znam opisati, kako hvaležna in ponosna sem, da so na Zvezi Anite Ogulin sprejeli moj predlog in ga zdaj skupaj uresničujemo. Kultura in jezik dajeta identiteto narodu, še posebej tako majhnemu, kot smo Slovenci. Mladim talentom moramo dati upanje in pokazati, da umetnik ni nek nebodigatreba, ampak bistveni člen družbe.« Kot pevka in pedagoginja dobro ve, da talent ni vedno dovolj. Glasbena šola, inštrument, individualne ure in izobraževanja so lahko za družino velik zalogaj. »Krivično je, da se drobni biserčki izgubijo zaradi finančnih stisk staršev. Včasih sploh ne govorimo o družinah, ki so na robu. Ko se stvari začnejo odvijati zares, si morda tudi družina iz srednjega sloja težko privošči vse, kar otrok potrebuje za razvoj potencialov,« pove pevka, ob tem pa poudarja, da pomoč ne bo le finančna: »Kot ambasadorka bom zagotavljala tudi priložnosti in mentorstva. Včasih je to še pomembnejše kot denar.«

Za Ireno kultura ni razkošje, ki si ga privoščimo šele, ko je za vse drugo poskrbljeno, ampak nekaj, kar družba potrebuje, zato tudi njen maraton ni predstava ene ženske. Pridruži se ji lahko vsak, za vseh 42 kilometrov ali le za posamezno etapo. »Pomembno je sodelovanje. Verjamem, da smo skupaj močnejši, ker je v slogi moč. Samo skupaj lahko ustvarjamo velike zgodbe, zato tudi na poti ne bom pela arij, temveč duete, tercet in kvartet. V tem primeru je več več.«

Ob vsem tem je Irena še mama, žena in pedagoginja, doma pa so, pravi, na njene podvige »kar ponosni«. »Lani me je na cilju pričakal očetov objem, letos pa se bom spet prepustila trenutku. Upam samo, da mi ne bo od vzhičenja zaprlo dihalnih poti, kot se mi je zgodilo, ko sem po 42 kilometrih prvič pritekla skozi Brandenburška vrata v Berlinu.« Na koncu pa ostane še najpomembnejše vprašanje: Kaj zapeti po 42 kilometrih, ko so noge težke, čustva na vrhuncu in besede morda ne pridejo več iz ust? Irena ima rešitev. »Zadnjo pesem na cilju bo kar Žiga Lakner zapel v mojem imenu, arija pa se konča z besedo 'vinceró', ki za takšen dan skoraj ne bi mogla biti primernejša, saj pomeni 'zmagala bom'!«

Domači

Gregor Ravnik razkril svoje šolske lumparije

Domači

Znani Slovenec bo prvič postal očka

Domači

Slovenski igralec prepričan, da je v Toskani videl NLP

Domači

Martina Švab razkrila, zakaj je letošnje poletje posebno